Naravna lekarna: glivične infekcije

Glivične infekcije, okužbe, ki nastanejo ob čezmerni razširitvi glivic, imenujemo tudi mikoze. Lokalne se lahko pojavijo na različnih delih telesa, največkrat pa na površini kože, nohtih, sluznicah in lasišču. Sistemske ali resnejše, življenjsko ogrožujoče oblike se razvijejo redkeje. Ena od najpogostejših je okužba s kvasovko kandido. Candida albicans živi običajno v prebavilih in nožnici ter ne povzroča težav. Kadar so razmere posebno ugodne, npr. v toplem in vlažnem okolju, in je posameznikov imunski sistem oslabljen, lahko kvasovka okuži kožo ali se čezmerno razmnoži in povzroča lokalne težave – npr. vaginalna vnetja.

Tudi večina preostalih glivic je neškodljivih in živijo v sožitju s človekom – na koži, sluznici ust, nosu in črevesja. Pogosto se čezmerno razmnožijo, ker samo zasedejo prazno mesto, ker se odstranijo bakterije, ki so naravno prisotne v telesu ali na koži – lahko tudi zaradi daljšega jemanja antibiotikov, zaradi česar je porušeno ravnovesje. V alternativni medicini je znano, da lahko zaradi povečanja števila glivic nastopijo tudi sekundarne težave – npr. motnje v menstrualnem ciklusu, spolnosti, astma, utrujenost, bolečine v mišicah, psoriaza, bolezni prebavil ali urinarnega trakta itd. Kljub temu to še ne pomeni, da se moramo proti glivicam boriti. Ker so del naše bakterijsko-glivične flore, jih nikoli ni možno v celoti odstraniti, zato je boj z njimi vnaprej izgubljena bitka.

Zmotno je mišljenje, da so glivice glavni krivec za vse težave. Tudi one so samo posledica porušenega ravnovesja, zato za odpravo težave v alternativi delujemo na vzrok, ki je ustvaril razmere za razvoj. Homeopatska sredstva so dobra izbira, kot podporo terapiji pa homeopati priporočamo tudi spremenjen način prehranjevanja, saj s tem pripomoremo k celostnemu zdravljenju. Kandidoza je gotovo ena od težav, ki jo lahko pripišemo bolezni dvajsetega stoletja – načinu življenja in prehranjevanja s porušenim kislinsko-bazičnim ravnovesjem v prebavilih. Prvi ukrep je izogibanje sladkorju, jedem s pšenico, kvasom, poudarek pa je na uživanju jogurta, sirotke, zelenjave, sadja in oreščkov. Za vso hrano velja, da je najboljša, če je nepredelana, pripravljena doma, kar velja tudi za jogurt ali sirotko – sveži vsebujejo največ probiotikov in prebiotikov, ki blagodejno vplivajo na prebavo in vzdržujejo ravnotežje.

Glivice se lahko čezmerno razmnožijo tudi na rastlinah, zato so rastline, ki so znane po hitrem prilagajanju, razvile snovi, ki preprečujejo njihovo razmnoževanje. Strokovno jih imenujemo antimikotiki. Z omenjenimi rastlinami si lahko pomagamo v obliki zdravilnih zelišč ali homeopatskega sredstva, ki je pripravljeno po posebnem postopku, tako da je popolnoma neškodljivo, a ima ojačane zdravilne lastnosti. V zeliščarstvu je najpogosteje uporabljeno sredstvo olje materine dušice, ki zavira rast glivic, ker vsebuje učinkovino timolol. Priporoča se uporaba soka ali lističev česna, ki ga glivice prav tako niso vesele, medtem ko so preostale čebulnice manj učinkovite in le podprejo zdravljenje. Še posebno je česen učinkovit pri notranji glivični infekciji, zato ga uživamo v večjih količinah.

Homeopatski pristop zdravljenja glivičnih okužb je ustvarjanje razmer, da se imunski sistem okrepi in se telo pozdravi samo. Za odpravljanje težav zaradi glivičnega vnetja s kandido uporabljamo različna homeopatska zdravila, navajamo pa samo nekatera: calcarea carbonica, kalium chloratum, kalium bichromicum, natrum muriaticum, pulsatilla, sepia, borax in kreosotum. Zdravilo se predpiše šele po posvetu s homeopatom, ki naredi seznam simptomov, nato pa s pomočjo nepogrešljive literature – homeopatskega repertorija, danes računalniškega, in podrobnejšim opisom zdravil iz materije medike – predpiše ustrezno zdravilo. Dolgoročno lahko odpravi težavo samo zdravilo, ki se ujema z značilnostmi osebe.