A nasvetov je veliko, zato smo o tem, koliko naj ženska v tem obdobju zaupa tudi sama sebi, povprašali dr. Ano Polono Mivšek, predstojnico oddelka za babištvo na zdravstveni fakulteti v Ljubljani.
Kdaj je nosečnost postala stvar medicine in ne temeljni ženski oziroma človeški doživljaj?
Zgodovinsko gledano je na področje poroda in nosečnosti medicina vstopila z razvojem operativnih tehnik, ki naj bi reševale zapletene porode, ena takšnih je bil porod s kleščami, pri katerem je bila smrtnost žensk vseeno zelo pogosta. Prav uporaba klešč je zdravnikom zagotovila možnost sodelovanja pri porodih, kar prej ni bilo mogoče, zaradi spodobnosti so namreč smele biti prisotne le ženske.
Sčasoma se je vpliv medicine razširil tudi na področje neproblematičnih porodov in na obravnavo v času nosečnosti ter poporodnega obdobja. Prevzemanje področja je bilo seveda dolgotrajno in zapleteno, povezano z vzponom medicine kot profesije in poklicne moči, ki jo zaznamuje tudi razlika med spoloma. Ugled zdravnikov, takrat izključno moških, šolajočih se pod okriljem univerz, je bil zelo visok v primerjavi z babištvom, ki je pripadalo ženskam. Medicina se danes razvija zelo hitro in zna rešiti veliko težav, kar je tudi v primeru zapletov pri nosečnosti, porodu in po porodu zelo dobrodošlo. Vendar pa je njena filozofija usmerjena v iskanje in reševanje težav. Vrsta naravnih pojavov, povezanih z žensko rodnostjo, se obravnava kot medicinski problem, nosečnost je postala diagnoza. V nasprotju s tem babištvo rodnost pojmuje za naravno danost ženske.
Na katere stvari mora biti ženska v nosečnosti najbolj pozorna?
V obdobju nosečnosti se v telesu ženske dogajajo številne spremembe, ki ustrezajo zahtevam sobivanja dveh v enem telesu. Lahko so nadležne, a niso znak bolezni. V skladu s tem je nujno, da je ženska v nosečnosti zdravo sebična in temu prilagodi hitrost življenjskega sloga, predvsem pa poskrbi zase. Pomembno je tudi, da se o svojem stanju redno posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, usposobljenim za spremljanje zdrave nosečnosti, s katerim vzpostavi dober odnos. Glede na trenutni položaj imam občutek, da ženske na pregledih svojih vprašanj in dilem pogosto sploh nimajo časa izpostaviti, kaj šele da bi nanje dobile odgovor. Ideal zaupnega odnosa, h kateremu stremi babištvo, je nepretrgana obravnava, strokovno imenovana kontinuirana babiška obravnava, kjer bi se babica in ženska srečali najpozneje v prvem tromesečju nosečnosti, taista babica bi nosečnico spremljala tudi ob porodu ter jo obiskovala v poporodnem obdobju na domu. Osebno namreč menim, da so nosečnost, porod in poporodno obdobje neločljivo povezana celota, zato je vprašljiva primerna obravnava porodnice, če ne poznaš njenih želja, potreb, strahov ter poteka nosečnosti, prav gotovo pa ne moreš kakovostno obravnavati ženske po porodu, če ne poznaš njene porodne izkušnje. Dlje časa trajajoč odnos zagotavlja zaupnost. Veliko tujih držav modele kontinuirane babiške obravnave že izvaja in študije navajajo odlične rezultate, na ta način so skrajšali tudi ležalne dobe v porodnišnicah. Na zdravstveni fakulteti je bila v letih 2010 in 2011 izvedena pilotna študija o tovrstni obravnavi in ženske so bile navdušene.
Na katere dejavnike, ki vplivajo na nosečnico, se najpogosteje pozablja?
Nosečnice so v Sloveniji dobro obravnavane s telesnega vidika. Se pa pozablja, da nosečnost vpliva tudi na psihosocialni ravni, saj spreminja počutje, doživljanje, prioritete, odnose in socialne vloge. Menim, da je treba na tem področju še ogromno narediti. Zdravniki so preobremenjeni s številom nosečnic in imajo prepisano dolžino pregleda. V tej sferi vidim ključno vlogo babice, ki bi prevzela obravnavo zdravih nosečnic. Na tak način bi tiste z zapleti dobile več časa z zdravnikom, tiste z zdravo nosečnostjo pa več časa za pogovore o telesnih nevšečnostih, počutju in spremembah v partnerskem odnosu.
Katera so ključna vprašanja, ki si jih mora nosečnica zastaviti pred porodom?
Predvsem česa si želi in za kaj meni, da je zanjo ključno, da bo porodu kos. Verjamem, da ima vsaka ženska notranjo moč za porod, ki pa jo včasih pod vplivom groznih zgodb in težav v nosečnosti ne občuti. Velik delež poroda se sicer odvija telesno, a del učinkovitega procesa je odvisen tudi od psihične pripravljenosti ženske. Nujno je torej, da ima ženska nadzor nad dogajanjem, ker tako pridobi občutek moči, in ravno poučenost je bistvena sestavina za občutek nadzora. Zato močno podpiram porodne načrte, saj zahtevajo od ženske, da si pridobi informacije o posegih in postopkih med porodom ter se lahko do njih opredeli in nanje pripravi. Zavedam pa se, da je problem dostopnost do preverjenih informacij, ki temeljijo na dokazih. S tem namenom je bil na zdravstveni fakulteti, na oddelku za babištvo, letos prijavljen projekt, da bo v sodelovanju z enim od ponudnikov tečajev priprav na porod izvedena delavnica o oblikovanju porodnega načrta, kjer bodo udeležencem ponudili najnovejše in kakovostne informacije za lažje porodne odločitve. Druga zelo pomembna stvar je podpora. Stalna prisotnost babice, ki ji zaupaš, je bistvena. V Sloveniji so porodnišnice, ki se tega že zavedajo in ponujajo možnost sodelovanja izbrane babice pri porodu.
