Doslej je veljalo, da se čustvena stanja ne prenašajo s človeka na človeka, a študija univerze Notre Dame v Indiani je pokazala, da so lahko občutki žalosti, melanholija in depresija nalezljivi. Šest mesecev so spremljali vedenje prostovoljcev, obkroženih z ljudmi, ki so imeli simptome depresije in so bili na splošno nezadovoljni z življenjem. Ugotovili so, da taka družba ni najboljša, saj negativno vpliva na duševnost sicer veselih in srečnih ljudi. Ta pojav so poimenovali kognitivna ranljivost in ga okarakterizirali kot močan dejavnik tveganja za depresijo, na podlagi katerega bi lahko ugotavljali, kdo se bo soočal oziroma spopadal z njo.
| Kaj je depresija? Depresija je pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vedno pa vpliva na človeka v celoti – na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Ni samo bolečina, slaba volja, ki mine, ali žalostno razpoloženje, ne moremo je premagati samo z voljo, saj se depresivni ljudje ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Najpogostejši znaki depresije so dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine, občutek brezupa, nemoči in brezvrednosti, izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli, denimo do spolnosti, nespečnost, pomanjkanje energije, utrujenost, razdražljivost, misli o smrti in samomoru. Na njen nastanek vplivajo prirojene in pridobljene lastnosti ter okoliščine. Če kdo v družini že boleha za njo, je bolj verjetno, da boste tudi vi. Ranljivejši so tisti, ki ne zaupajo vase, ki so črnogledi, negativni. Depresija se lahko razvije pri vseh, stanje lahko sprožijo kronični stres, travmatični dogodki, zloraba zdravil in alkohola, sodeč po omenjeni študiji pa jo lahko sprožijo tudi negativno naravnani posamezniki. |
»Tisti, ki na stresne dogodke v življenju reagirajo negativno, svoj pesimizen in občutek nezadovoljstva prenašajo tudi na ljudi, s katerimi preživijo veliko časa,« je povedal vodja študije dr. Gerald Haeffel, soavtorica dr. Jennifer Hames pa je dodala, da se kognitivna ranljivost ustvari že zgodaj v adolescenci. Odločila sta se raziskati, ali je nalezljiva med večjimi spremembami v življenju, kot je denimo vpis na fakulteto. Spremljala sta 206 sostanovalcev, ki so jih dali v pare naključno, vsi so bili v prvem letniku fakultete. Tisti, ki so si delili sobo s študentom z visokim nivojem kognitivne ranljivosti, so se sčasoma »nalezli« njihovega načina razmišljanja in tudi sami postali nagnjeni k depresiji. Simptomi depresije seveda niso nalezljivi: bivanje s sostanovalcem, ki jih ima, še ne poveča tveganja za razvoj bolezni, lahko pa posameznik prevzame način razmišljanja. Teorija nalezljivosti depresije ima močne dokaze, je povedal Haeffel, in sicer na podlagi rezultatov študije, v kateri so ljudje, obkroženi z depresivnimi ljudmi, po treh do šestih mesecih tudi sami izkusili simptome te motnje.
Stanje lahko sproži življenje s človekom
Čeprav depresijo mnogi vidimo kot kemijsko neravnovesje v možganih, znanstveniki pravijo, da imata pomembno vlogo pri njenem sprožanju družabnost in način, kako posameznik dojema samega sebe. Depresivnost in tesnoba sta najpogostejši motnji duševnega zdravja moderne dobe, raziskava pa govori v prid pozitivni naravnanosti in ljudem, ki so pomembni za optimistično držo v življenju, pravi Haeffel. Raziskava sledi nekaj študijam, ki so pokazale, da so ljudje, ki na stres reagirajo negativno in jih interpretirajo kot rezultat dejavnikov, ki jih ne morejo spremeniti, in kot izraz njihove nezadostnosti, bolj nagnjeni k depresiji. Haeffel še pravi, da bi lahko spremembo okolja posameznika uporabljali kot del zdravljenja: »Naša študija kaže, da se kognitivna ranljivost spreminja, raste in upada, odvisno od socialnega konteksta. To pomeni, da je ne smemo sprejemati kot nespremenljive, stanovitne.«
In še malo optimizma za konec: velja tudi nasprotno. Nalezemo se lahko tudi zdravega razmišljanja. Tisti, ki so jih dodelili k študentom s pozitivnim razmišljanjem, so bili precej manj negativni.
