Ameriška psihologinja Martha McClintock je leta 1971 objavila prvo študijo o telesni in menstrualni sinhronizaciji. Za tem pojmom se skriva usklajevanje menstrualnega ciklusa pri ženskah, ki veliko časa preživijo skupaj. McClintockova je s svojo ekipo tedaj preučevala dekleta, ki so živela skupaj v študentskih domovih, in zapisala, da se je po nekajmesečnem bivanju pri njih menstruacija res začela pojavljati ob istih dnevih.
Sinhronizacijo so tedaj pripisali hormonom, feromonom in drugim dejavnikom, tudi mesečevim menam.
Ne gre za usklajevanje teles
Na to temo je bilo kasneje izvedenih več raziskav, vendar nobena ni prišla do enakih zaključkov. Leta 1987 je tako trditvam McClintockove med drugim oporekal H. Clyde Wilson, profesor antropologije na univerzi Misuri, ki je v prvotni študiji našel več znanstvenih napak in teorijo o vplivu hormonov, feromonov ter mesečevih men na telesno sinhronizacijo ovrgel.
Zakaj torej?
Strokovnjaki morebitno usklajevanje menstrualnih ciklov pripisujejo zgolj naključju ali običajni matematiki, saj je logično, da se ciklusi v daljšem obdobju sčasoma uskladijo, hormoni, feromoni in tesna povezanost s sostanovalkami pa pri tem ne igrajo nikakršne vloge.
A ne glede na to, kako močno znanost to teorijo zavrača, kar 95 odstotkov žensk po svetu verjame, da sinhronizacija teles in menstruacije ob daljšem skupnem bivanju obstaja.
