Čezmerna teža lahko privede do resnih zdravstvenih težav in občutno slabše samopodobe, najranljivejša skupina pa so mladostniki.
Obdobje pred poletjem je morda kot nalašč za premislek o našem telesu in navadah: 10. maj je zato namenjen gibanju, 22. maja 2010 pa je Evropska komisija razglasila še prvi dan debelosti. Seveda z razlogom: strmo naraščanje števila ljudi s čezmerno telesno težo, ki kdaj presega meje še dopustnega in načne zdravje, je k ukrepanju očitno spodbudilo tudi politične organe na najvišji ravni, a žal vse strategije in smernice še niso obrnile nevarnega trenda.
Debelost je eden večjih problemov sodobnega časa
»Debelost, ki je po strokovnih smernicah definirana z indeksom telesne mase nad 30kg/m2, je eden resnejših problemov sodobnega načina življenja v razvitem svetu. Po študijah ob tako povišani telesni masi strmo naraste pojavnost srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, tudi nekaterih oblik rakavih bolezni, ne nazadnje skeletnih problemov, okvar, predvsem spodnjega dela hrbtenice in nosilnih sklepov, kolkov in kolen. Nezanemarljivi so tudi psihološki momenti v smislu slabše samopodobe, anksioznosti, večje nagnjenosti k depresijam,« težavo opredeli zasebni zdravnik Milan Banko, dr. med. In seveda, neustrezno prehranjevanje kdaj ubere tudi drugo skrajnost, pristavi: »Problem večje telesne teže in debelosti je vse bolj problem tudi v otroštvu in mladostništvu, predvsem pri mladostnikih je v občutljivih letih zelo pomemben vpliv na samopodobo, zaradi vsesplošno znanih trendov celo pretirane vitkosti pa obstaja tudi resna nevarnost razvoja motenj hranjenja, anoreksije in bulimije!«
Z gibanjem nad debelost in stres
Kako torej vzpostaviti zdravo ravnovesje in kako učinkovito ozavestiti množice o vzdrževanju ustrezne telesne teže? Kje grešimo in katerih napak se ne znamo otresti, da očitno načrtno škodujemo svojemu zdravju in počutju? »Sodoben način življenja je močno povezan s preveč sedenja, tako na večini delovnih mest kot tudi v šolah, kjer se gibalni kulturi namenja vse premalo pozornosti, tako splošno družbeno, saj resnejših strategij promocije bolj zdravih, v zadostno gibanje usmerjenih načinov življenja manjka. Saj ne, da ni nobenega napredka, vendar so vse le akcije, dnevi, tedni, težava pa nato spet uide resnejši pozornosti. Svetla izjema bolj angažirane družbene skrbi je program CINDI, ki teče že kar vrsto let in tudi daje rezultate, predvsem med odraslo populacijo. Seveda bolj ozaveščenih posameznikov in skupin to ne ovira, saj je informacij in tudi možnosti obilo, problem so slabše poučeni, ki pa bi jih bilo treba s stalnim pristopom vzpodbujati, motivirati in ne nazadnje tudi aktivirati k vsaj minimumu gibalnih navad,« meni dr. Banko.
Torej najmanj petkrat na teden po pol ure, ocenjuje, pri dejavnosti pa se mora utrip dvigniti nad sto, potrdilo, da ravnamo pravilno, so tudi kapljice znoja. »Seveda je veliko ljudi aktivnih tudi bistveno dlje, po več ur, vendar samo dan ali dva, čez vikend, saj sicer nimajo časa. Vendar sem prepričan, da je mogoče tiste pol ure z nekoliko boljšo organizacijo in predvsem motivacijo pridobiti, saj moramo vedeti, da je gibanje, pa naj je to hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, vadba v fitnesu, skupinska vadba, tudi najelementarnejši način sproščanja in uspešne borbe s stresom, ki smo mu praktično stalno izpostavljeni,« še pojasni in opozori na najobčutljivejšo skupino: »Pri otrocih in mladostnikih je zadnja leta zaradi vzpona internetnih tehnologij vse manj zdravega gibanja, zato je toliko pomembneje, da otroke navadimo na gibanje tako starši sami predvsem z zgledom in soudeležbo otrok kot tudi s sodelovanjem šol, saj vzgoja in izobraževanje nista le faktualno znanje, za čim bolj zdravo družbo namreč potrebujemo tudi gibalno aktivne ljudi, a temu vidiku se žal posveča premalo pozornosti!«
Kritični mladostniki
Prav na včerajšnji dan je svetovna zdravstvena stroka zaznamovala svetovni dan gibanja, tokrat z geslom Gibanje je življenje! Maj – mesec telesnih aktivnosti. Kot so znova opozorili z Inštituta za varovanje zdravja RS, raziskave kažejo, da je premalo mladostnikov redno in zadovoljivo telesno dejavnih: po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije bi morali biti zmerno do intenzivno fizično aktivni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu, saj je gibanje ključno za njihov razvoj, zdravje in splošno dobro počutje ter kognitivne sposobnosti, preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni v dobi mladostništva in varuje pred razvojem različnih odvisnosti. A redno gibanje je lastnost le dvajset odstotkov slovenskih mladostnikov, ugotavlja Andreja Drev z IVZ: »V obdobju 2002–2010 se je za dobra dva odstotka znižal delež redno telesno dejavnih slovenskih mladostnikov, starih enajst, trinajst in petnajst let. Tako je v skladu s priporočili telesno dejavnih le še dvajset odstotkov mladostnikov. Podatki tudi kažejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta, da s starostjo telesna dejavnost upada in je tako dovolj telesno dejavnih največ enajstletnikov, sledijo trinajst- in petnajstletniki, ter da se v prostem času najpogosteje rekreirajo mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem.«
Aktivni Irci
Mednarodna primerjava navad, povezanih z gibanjem, Slovenijo med 39 državami uvršča na sredino, v večini sodelujočih držav so telesno aktivnejši fantje in tisti iz višjega socialno-ekonomskega sloja, pojasnjuje dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ: »Med enajstletniki je Slovenija na 17. mestu z 20 odstotki deklet in 31 odstotki fantov, ki so redno telesno dejavni. V tej starostni skupini so na prvem mestu mladostniki iz Irske z aktivnimi 31 odstotki deklet in kar 43 odstotki fantov, na zadnjem mestu pa je Italija s sedmimi odstotki redno telesno dejavnih deklet in desetimi odstotki fantov. Naši trinajstletniki se na mednarodni letvici uvrščajo na 18. mesto, in sicer je redno telesno dejavnih 15 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov. Tudi v tej starostni skupini se najvišje na lestvici uvrščajo mladostniki iz Irske z 20 odstotki deklet in 36 odstotki fantov. V starostni skupini petnajst let se slovenski mladostniki uvrščajo na 17. mesto z 10 odstotki redno aktivnih deklet in 20 odstotki fantov. Najbolj telesno dejavni petnajstletniki so v Združenih državah Amerike, kjer je redno telesno dejavnih 17 odstotkov deklet in 33 odstotkov fantov.«
Cenovno ugodni programi vadbe
In kako se učinkovito spopasti z vse bolj skrb zbujajočim stanjem? Kot menijo na IVZ, bi bilo treba pozornost usmeriti predvsem v starejše mladostnike, dekleta in tiste iz revnejših družin; treba se je torej osredotočiti na dejavnike, ki spodbujajo k večji telesni dejavnosti, na primer omogočiti brezplačno ali cenovno ugoden program, v njegovo pripravo vključiti mlade in še glasneje ozaveščati vse generacije o pomenu rednega gibanja. »Tako bi na primer z odpiranjem šolskih igrišč in telovadnic ter brezplačnim dostopom do njih v popoldanskem času, pa tudi z organizacijo kakovostnega preživljanja prostega časa, več mladim omogočili redno prostočasno rekreacijo in s tem prispevali k nadomeščanju sedečih prostočasnih dejavnosti z aktivnimi,« predlaga Drevova z IVZ in dodaja, da bi občutno lahko pripomogla tudi šola, v kateri mladi preživijo velik del dneva, na primer z rekreativnimi odmori, interesnimi športnimi dejavnostmi, dodatno uro športne vzgoje itn.
