Vedenjski vzorci prehranjevanja in način življenja so tesno povezani z zdravjem. Dokazano je, da sta nezdrava prehrana in nezdrav življenjski slog vzrok za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni; srca in žilja, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka, kroničnih pljučnih obolenj, debelosti, osteoporoze in bolezni mišično-kostnega sistema.
V 21. stoletju je debelost eden največjih izzivov javnega zdravja v svetu, skupaj s sladkorno boleznijo in z drugimi kroničnimi boleznimi, za katere je debelost eden ključnih dejavnikov tveganja. Tudi v Sloveniji. Z naraščanjem telesne teže se povečuje tveganje za razvoj več kroničnih bolezni hkrati. Raziskave kažejo, da je debelost, v povezavi s preobilno in z energijsko gosto hrano ter s telesno nedejavnostjo, vodilni dejavnik tveganja pri nastanku različnih oblik raka, predvsem na maternici, debelem črevesu, ledvicah, trebušni slinavki, dojkah v postmenopavzalnem obdobju pri ženskah, na požiralniku, limfomu in levkemiji. Stroški debelosti, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, zavzemajo od 2 do 8 odstotkov sredstev zdravstvene blagajne. Odgovorna je za 10 do 13 odstotkov smrti na različnih območjih evropske regije.
Debelosti je vse več v vsej populaciji
Na prehranjevanje in stanje prehranjenosti imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. V Sloveniji zaznavamo naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti pri otrocih, mladostnikih in odraslih. Od leta 1987 do 2007 je delež čezmerno težkih fantov narasel v povprečju od 12,9 na 21,2 odstotka, deklet pa od 13,1 na 18,2 odstotka, delež debelih fantov je narasel od 2,7 na 7,7 odstotka in deklet od 2,5 na 5,9 odstotka (Strel in sod., 2008). Po podatkih raziskav CINDI Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije se je delež čezmerno prehranjenih odraslih Slovencev od leta 2001 do 2008 povečal s 39,6 na 40,2 odstotka. Pogostost debelosti se je s 15 povečala na 17,9 odstotka. Delež čezmerno prehranjenih in debelih je višji pri moških, pri tistih z nedokončano osnovno šolo in pripadnikih nižjih slojev. Narašča v vseh omenjenih skupinah. Delež čezmerno prehranjenih je najvišji v celjski regiji, narašča pa v vseh regijah razen v koprski. Delež debelih je višji v vzhodnem delu Slovenije, a narašča na vseh območjih.
Brezplačne delavnice hujšanja
Tisti, ki imajo ugotovljeno debelost, se lahko v sklopu nacionalnega programa preventive srčno-žilnih bolezni brezplačno vključijo v delavnice Zdravo hujšanje, ki jih izvajajo strokovno izobraženi zdravstveni delavci po metodologiji CINDI Slovenija v 61 centrih v zdravstvenih domovih po državi. Vključijo se lahko tudi posamezniki, ki so ogroženi ali oboleli zaradi kroničnih bolezni že pri čezmerni telesni teži. Delavnica je sestavljena iz 15 srečanj, namenjenih telesni dejavnosti, in 15 srečanj, ki pomagajo oblikovati primerna stališča, krepijo znanje in veščine udeležencev na področju zdravega prehranjevanja, obvladovanja telesne mase, zdravega hujšanja in vzdrževanja zdrave telesne mase.
Kdo bo presekal vozel?
Za preprečevanje in obvladovanje problema naraščajočega trenda debelosti v svetu in pri nas je ključna sprememba življenjskega sloga večine ljudi. S tem se očitno posameznik in družba v večini držav spopadata dokaj neuspešno, saj je sodobni globalni trg dokaj neobvladljiv in s svojimi vplivi pospešuje naraščanje debelosti. Ne zanimajo ga kakovost življenja ljudi, problem naraščajoče debelosti in množice kroničnih bolezni, temveč samo dobiček. Še težje kot pri odraslih se s problemom naraščajoče debelosti spoprijemamo pri otrocih in mladostnikih, ki so izjemno občutljivi in dojemljivi za vplive iz okolja. Segajo po energijsko gosti hrani, ki se nebrzdano oglašuje in ponuja na vsakem koraku. Poceni burgerji, ki jih mladostnik zlahka dobi za vsakim vogalom, lahko vsebujejo četrtino dnevnih energijskih potreb, če popije zraven še dve kokakoli, je zaužil polovico potrebne dnevne energije. Raziskave prehranskih navad kažejo, da so sladkane, energijsko goste, hranilno pa povsem prazne pijače velik krivec debelosti pri otrocih, mladostnikih, tudi odraslih. Slovenski otroci in mladostniki pogosto segajo po energijsko gosti hrani, sladkih in slanih prigrizkih in sladkih pijačah ter se neredno prehranjujejo, opuščajo priporočene dnevne obroke, predvsem zajtrk in večerjo. Poleg tega so velika past zanje računalniki in televizija, ki preprečujejo, da bi porabljali zaužite kalorije. In tako opažamo tudi na domačih tleh čedalje več debelih in čedalje več ekstremne debelosti, ki smo jo pred časom videvali le v Ameriki.
Nekatere države vlečejo prave poteze
Kaj storiti? V državah, kjer so se začeli zavedati kompleksnosti problema debelosti, je začela odgovorneje ukrepati politika, podpira jo družba. Globalnemu trgu in nezdravi ponudbi so se marsikje postavili po robu z zakonskimi ukrepi, davki na nezdrava živila, prepovedjo njihovega oglaševanja, prestrukturiranjem (reformulacijo) živil, tako da vsebujejo manj soli, sladkorja, transnasičenih maščobnih kislin...
Romunija, denimo, je uvedla davke na najširši nabor živil od vseh držav doslej: hamburgerje, čips, pijače z dodanim sladkorjem in maščobna živila ter druge, obdavčila je tudi slane prigrizke. Madžarski parlament je presenetljivo hitro sprejel obdavčitev živil. Utemeljili so ga z naslednjim: davek ima dva namena, zbrati dodatne skupne dohodke za javno zdravstveno službo in zmanjšati uživanje nezdravih živil. Obdavčili pa so pijače z dodanim sladkorjem, na osnovi vsebnosti sladkorja in sadja, energijske pijače, na osnovi dodanega kofeina in sladkorja, predpakirano sladko pecivo, vključno s čokolado in sladoledi, na osnovi vsebnosti sladkorja, krekerje na osnovi vsebnosti soli, flavorante, ojačevalce okusov, na osnovi vsebnosti soli; priporočili so tudi davek na transmaščobne kisline (zelo škodljiva maščoba), vendar je bila sprejeta odločitev, da do konca 2011 regulirajo maksimalno vsebnost transmaščobne kisline na 1 odstotek oziroma popolnoma prepovedo te maščobe v živilih.
Kaj bomo storili v Sloveniji?
Lani je stroka na Inštitutu za varovanje zdravja intenzivno pripravljala strokovne osnove za uvedbo povečanih trošarin na tobak, alkohol in nezdrava živila, pijače z dodanim sladkorjem, živila z večjo vsebnostjo maščob, transmaščobnih kislin... Politika je začela razmišljati o uvedbi trošarin na brezalkoholne pijače z dodanim sladkorjem ter druga nezdrava živila, o uvedbi večjih trošarin na tobak, alkohol, kot so storile že druge države. Vendar so stvari zastale. Politika se je zamenjala in treba je začeti znova. Nam bo uspelo? Bomo dovolj modri? Taki ukrepi bi spodbudili k zdravi prehrani tudi socialno šibke, ki so seveda bolj ogroženi, posebno če bi jih spremljale določene subvencije na področju zdravih živil. Take ukrepe uvaja Danska.
Še to. V preteklosti smo v šolah uzakonili obvezni obrok za vse osnovnošolce in pozneje s pomočjo prehranske politike in prenovljenega šolskega zakona uvedli obvezne smernice za zdravo prehrano otrok, imeli smo subvencionirano prehrano študentov, prek katere se je uvajala in spodbujala zdrava ponudba v gostinskih obratih. Kaj bo zdaj? Se bo ves sistem spodbujanja zdrave ponudbe, ki se je v preteklosti vzpostavil prek šolskega sistema, podrl čez noč? Kje bo meja med koristmi in škodo, kdo jo bo postavil, kdo bo odgovoren za posledice na javnem zdravju bodočih generacij?
