Raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2010 (HBSC – Health Behaviour in School-Aged Children), ki je potekala v 39 državah Evrope in Severne Amerike, je med našimi 11-, 13- in 15-letnimi šolarji izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS, financiralo pa jo je Ministrstvo za zdravje RS. Analiza raziskave je pokazala, da slovenski mladostniki najmanj pogosto doživljajo psihosomatske simptome, vendar v povprečju čutijo večjo obremenitev s šolo. V primerjavi s povprečjem se ocenjujejo kot manj zdrave in imajo slabše prehranjevalne navade. Kljub temu so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav med bolj zadovoljnimi s svojim življenjem, povzemajo na IVZ
Razlike med revnimi in bogatimi Z analizo slovenskih podatkov so na IVZ ugotovili, da so med spoloma in po starosti pomembne razlike ter da so mladostniki iz revnejših družin slabše ocenjevali svoje zdravje, poročali so o manjšem zadovoljstvu z življenjem, o več psihosomatskih simptomih in slabšem duševnem zdravju. Pogosteje so poročali tudi o dietnem prehranjevanju, kajenju tobaka, pitju alkoholnih pijač in trpinčenju. Naši 15-letniki so se po uporabi marihuane v zadnjih 30 dneh oziroma kadar koli v življenju uvrstili na 10. mesto. |
Mednarodno poročilo ugotavlja, da zdravju škodljivo vedenje narašča s starostjo in s slabšim socialno-ekonomskim položajem, da se dekleta in fantje razlikujejo glede zdravih in nezdravih vedenj, ki se verjetno nadaljujejo tudi v odraslosti, in da se zdravje in vedenja, povezani z njim, med državami razlikujeta. Med drugim izpostavljajo, da 15-letniki v primerjavi z 11-letniki slabše ocenjujejo svoje zdravje (najslabše so ga ocenili v Ukrajini, na Škotskem in na Madžarskem, še posebno dekleta) in se pogosteje vedejo tvegano (alkohol najpogosteje pijejo na Češkem, v Grčiji in Ukrajini). Glede slabih prehranskih in gibalnih navad so opozorili na 15-letnike iz Slovenije, Anglije in Grenlandije, ki med vsemi najpogosteje uživajo sladkane pijače.
Pri primerjavi spolov so ugotovili, da dekleta pogosteje jedo več sadja, si redno umivajo zobe in pijejo manj sladkanih pijač, več jih je nezadovoljnih s svojim telesom, so na dieti, slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljne s svojim življenjem kot fantje. Poleg tega so bolj zadovoljne s šolo, čeprav se čutijo z njo bolj obremenjene. Fantje so bolj fizično aktivni, a se tudi vedejo bolj tvegano – pogosteje pijejo alkohol, kadijo cigarete ali marihuano in se vedejo agresivno. Raziskava je še pokazala, da je visok socialno-ekonomski položaj družine mladostnika v glavnem povezan z bolj pozitivnimi odnosi, boljšim zdravjem in bolj zdravimi življenjskimi navadami, vendar ne nujno. V nekaterih državah so namreč ugotovili povezavo med blaginjo in tedenskim pitjem alkohola (denimo na Irskem in Islandiji) oziroma uporabo marihuane (na Irskem in v ZDA). Tedensko kajenje je v večini držav bolj pogosto med mladimi iz nižjih slojev, razen v Romuniji.
Sladkor, alkohol in marihuana
In mladi Slovenci? Večinoma so precej podobni mladostnikom iz drugih sodelujočih držav. V primerjavi z vrstniki iz tujine doživljajo manj psihosomatskih simptomov. »Podatki o visokem zadovoljstvu z življenjem Slovenijo uvrščajo nekje nad povprečje HBSC – v zgornjo polovico držav, o slabi samooceni zdravja pa bolj na rep vseh držav, kar pomeni, da samoocena zdravja v primerjavi z vrstniki iz preostalih držav ni tako slaba,« je povedala nacionalna koordinatorica študije HBSC dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ. »Glede števila poškodb so slovenski mladostniki med tistimi, ki so se v zadnjem letu pogosteje poškodovali, kot je povprečje za vse države.«
Naša mladina med vsemi anketiranimi najredkeje redno zajtrkuje, kar pa ne preseneča, saj imamo kot ena redkih držav organizirano malico. »Razveseljivo je, da je razen pri 15-letnikih odstotek tistih, ki redno uživajo sadje, v Sloveniji nad povprečjem HBSC. Žal pa to ne drži za pogostost pitja sladkanih pijač, kjer smo na samem vrhu pri 15-letnikih in med prvimi pri 11- in 13-letnikih.«
Slovenski mladostniki imajo v povprečju manj dobrih prijateljev, se manj družijo in redkeje komunicirajo z njimi kot vrstniki iz drugih držav. »Zanimivi so podatki o tem, ali je šola mladostnikom všeč, saj smo pri 11- in 13-letnikih na repu držav, kar pomeni, da jim je šola manj všeč kot vrstnikom iz tujine. Po deležih pri 15-letnikih pa se uvrščamo na 5. mesto, takoj za Armenijo, Makedonijo, Izraelom in Madžarsko, kar pomeni, da jim je šola zelo všeč. Kljub temu se vsi slovenski mladostniki uvrščajo zelo visoko po odstotkih tistih, ki se čutijo s šolo obremenjeni – pri 11-letnikih smo na drugem mestu, pri 13-letnikih pa na tretjem med vsemi državami. Razveseljivo je, da se slovenski mladostniki visoko, v prvo tretjino, uvrščajo po deležu tistih, ki ocenjujejo, da so njihovi sošolci prijazni in pripravljeni pomagati.«
Tudi glede kajenja in pitja so naši mladostniki v zlati sredini, le 15-letniki so pri cigaretah (uvrstili so se na 14. mesto) in alkoholu (pri deležih rednega pitja alkohola in vsaj dvakratni opitosti smo nad povprečjem) bolj pogumni. Poleg opijanja bi nas moral skrbeti tudi podatek o kajenju marihuane; naši 15 let stari otroci so se namreč uvrstili v prvo tretjino držav (10. mesto) po uporabi marihuane v zadnjih 30 dneh in tudi po uporabi kadar koli v življenju.
