SLABOKRVNOST

Najprej opazimo bledico

Objavljeno 22. februar 2013 16.30 | Posodobljeno 22. februar 2013 16.30 | Piše: Ema Bubanj

Slabokrvnost največkrat povzročajo pomanjkanje železa, izguba krvi, neustrezna prehrana in nekatere prirojene bolezni.

Psihovegetativni sindrom izčrpanosti je pogost, a univerzalnega zdravila zanj ni. (Foto: Shutterstock)

Utrujenost, šibkost in brezvoljnost? Neprijetna občutja, še predobro znana številnim prezaposlenim v sodobnem hitrem tempu, lahko pa so tudi znaki resne težave: anemije. Gre za stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic, ki se v pljučih veže na železo v hemoglobinu in potuje po telesu. Preskrba tkiv s kisikom je slabša, če je eritrocitov premalo, če so ti premajhni, krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina. Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen in ga zato težje prepoznamo, ob današnjem nezdravem življenjskem slogu pa prepogosto zanemarimo morebitni organski vzrok slabega počutja. »Anemija, slovenimo jo kot slabokrvnost, tudi malokrvnost, se na prvi pogled pogosto izkaže kot bledica. Bledi so tudi nohti in vidne sluznice, na primer očesna veznica na notranji strani spodnje veke. Slabokrvni se čutijo utrujene in hitro utrudljive, pri telesnih naporih so hitro zasopli, poročajo o hitrem bitju srca,« pojasnjuje mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine iz ljubljanskega zdravstvenega doma Vič - Rudnik, in pristavlja, da se lahko pri hujših oblikah pri hoji pojavi bolečina v mečih, pri slabokrvnih srčnih bolnikih pa še bolečina v prsnem košu. »Nekateri strokovnjaki slabokrvnost povezujejo tudi s sindromom nemirnih nog,« še pojasni.

Lahko je prirojena

»Načeloma je anemija posledica nezadostne oziroma neustrezne tvorbe hemoglobina, krvnega barvila, poglavitne sestavine rdečih krvničk, ali pa pospešene razgradnje oziroma izgube rdečih krvničk. Med najpogostejše vzroke slabokrvnosti spadajo pomanjkanje železa, izguba krvi, nekatere pridobljene in prirojene bolezni, neustrezna prehrana,« pove mag. Kopčavar Gučkova in pristavlja, da je lahko slabokrvnost prehodna, če ne gre za kronično bolezen ali stanje: »Po operaciji ali po notranji krvavitvi zdrav organizem izgubljeno kri nadoknadi in stanje se stabilizira. Podobno je pri krvodajalcih: če so zdravi, lahko kri, oddano v nekaj minutah, nadoknadijo v nekaj dneh.«

imageAnemija je pogostejša pri nekaterih skupinah ljudi, denimo pri ženskah v rodni dobi zaradi večjih izgub krvi, torej menstrualnih krvavitev, pri nosečnicah in pri najstnikih zaradi večjih potreb po železu, pri tistih, ki trpijo zaradi bolezni ščitnice, pri ljudeh s kroničnimi boleznimi prebavil, odvisnih od alkohola, vegetarijancih in pri tistih s pomanjkanjem vitamina B12 ter nekaterimi prirojenimi boleznimi, pove sogovornica: »Med pogoste vzroke pa spada še slabokrvnost zaradi akutne izgube krvi, na primer pri notranjih krvavitvah, poškodbah, operativnih posegih. Pri okrnjeni ledvični funkciji ali celo pri odpovedi ledvic slabokrvnost nastane zaradi pomanjkanja hormona eritropoetina, ki nastaja v ledvicah in spodbuja tvorbo rdečih krvničk. Prirojeno nepravilnost v nastajanju rdečih krvničk je mogoče odkriti že po rojstvu, v najzgodnejšem življenjskem obdobju. Krvavitve iz prebavil so kot vzrok krvavitev pogostejše pri starejših, ne samo zaradi tanjše in bolj ranljive sluznice, temveč tudi zaradi uživanja zdravil, ki lahko povzročijo razjedo na prebavilih.« Nekatere oblike slabokrvnosti so lahko dedne: med najbolj znanimi je hemofilija, pojasnjuje zdravnica, za katero zbolijo izključno moški in pri kateri gre za pomanjkljivost v mehanizmu strjevanja krvi, zato nastopajo spontane in številne krvavitve, posledica pa je slabokrvnost. »Prirojena je lahko še sferocitoza, eliptocitoza, različne hemolitične anemije, hemoglobinopatije pa anemije v okviru avtoimunih bolezni itn.,« razloži.

Rdeče meso,
 sadje in zelenjava

Pri vrednostih hemoglobina sto ali manj je največkrat potrebna transfuzija krvi, opozarja specialistka družinske medicine, manjše izgube krvi zaradi pomanjkanja železa pa je mogoče nadomestiti s prehrano, bogato z železom: »V nosečnosti, ko so potrebe po železu dlje povečane, jih običajno nadomeščamo s preparati železa. Poleg rdečega mesa, ki ga strokovnjaki svetujejo trikrat na teden, so bogati z železom še sadje in zelenjava: črno sadje, kot so borovnice, robidnice, črni ribez in slive, rdeča pesa, leča, rdeči radič, špinača, blitva. Vitamin C poveča dovzetnost telesa za železo. Tvorbo rdečih krvničk pospešuje tudi hormon eritropoetin, ki sicer spontano nastaja v ledvicah, pri slabokrvnosti pa ga lahko dodajamo v obliki injekcij. Eritropoetin v športu uporabljajo tudi kot obliko dopinga za povečano zmogljivost in mišično moč.«

Deli s prijatelji