Marec je mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi, najpogostejši ginekološki bolezni v rodnem obdobju. Kljub temu da je bolj razširjena od sladkorne bolezni in raka dojk (ta je pri ženskah najpogostejši), se o njej še vedno premalo govori. Ocenjujejo, da jo ima kar 176 milijonov žensk po vsem svetu, v Sloveniji je bolnic s tem kroničnim obolenjem od 30.000 do 40.000. Endometrioza je najpogostejši krivec neplodnosti in kronične medenične bolečine pri ženskah.
Prejšnji teden so na Ginekološki kliniki v Ljubljani predstavili malo poznano, a zelo razširjeno bolezen v rodnem obdobju žensk, in pomen pred dobrim letom ustanovljenega Dnevnega centra za endometriozo. Ker je interdisciplinarni pristop pri obravnavi te zagonetne bolezni zelo pomemben, je o njej govorilo več zdravnikov prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, doc. dr. Andrej Vogler, dr. med., vodja Operativnega bloka tega oddelka, asist. Vesna Šalamun, dr. med., z istega oddelka, in doc. dr. Franc Jelenc, dr. med, predstojnik KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Prof. dr. Vrtačnik Bokalova je razložila, da je endometrioza kronična bolezen žensk, pri kateri se tkivo maternične sluznice ali endometrija pojavlja izven maternice. »Največkrat jo najdemo v mali medenici na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oziroma endometriomov), na materničnih vezeh, v nožnici, pri težjih oblikah pa je razširjena na črevo, mehur, pritiska na sečevode in tako okvari ledvice.«
| Težavno odkrivanje Najpogostejši znaki endometrioze so bolečine in neplodnost. Odkrivanje bolezni je težavno, priznavajo strokovnjaki. Od začetka simptomov do dokončne diagnoze traja od štiri do deset let, kar je predolga doba, saj težave močno prizadenejo tako fizično kot socialno in psihično življenje žensk. Dnevni center za endometriozo, ki so ga pred dobrim letom odprli na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani, je zato velika pridobitev. Omogoča natančno predoperativno diagnostiko in kontrole po operaciji. So edini interdisciplinarni tim za endometriozo v Sloveniji, ki zdravi težje oblike te bolezni. |
Najpogostejši in najpomembnejši težavi sta bolečina in težavna zanositev oziroma neplodnost. »Bolečina se kaže v obliki bolečih menstruacij, ki so včasih tako hude, da onemogočajo normalne aktivnosti. Nekatere ženske imajo kronično bolečino, ki je neodvisna od menstrualnega ciklusa, v spodnjem delu trebuha. Včasih se endometrioza kaže v obliki bolečih spolnih odnosov, bolečina lahko traja še nekaj ur po spolnem odnosu. Če je razširjena na črevo, se v času menstruacij pojavi boleče odvajanje blata, lahko pridruženo s krvavim blatom. Če je razširjena na mehur, imajo bolnice občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, pogosto urinirajo in imajo bolečine pri uriniranju v času menstruacije. Endometrioza je najpogostejši ženski vzrok za težavno zanositev in neplodnost, vendar se plodnost s skrbnim zdravljenjem lahko povrne.«
Asist. Vesna Šalamun je povedala, da so zaradi povečanih potreb in vse zahtevnejše diagnostike na KO za reprodukcijo januarja lani ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem izvajajo vso diagnostiko po sodobnih priporočilih diagnosticiranja te bolezni. V njem so obravnavali že 160 bolnic, pri katerih so opravili 220 pregledov. V Sloveniji se lahko pohvalimo z dolgoletnimi in interdisciplinarnimi izkušnjami v kirurškem zdravljenju napredovanih oblik endometrioze, v centru le nadaljujejo in nadgrajujejo delo svojih predhodnikov, zlasti doc. dr. Martine Ribič-Pucelj, dr. med., in prof. dr. Tomaža Tomaževiča, dr. med. »Operiramo v t. i. kirurških timih za endometriozo, ki jih sestavljajo ginekologi, abdominalni kirurgi in urologi, posebej specializirani za endometriozo in njene posebnosti. Le tako lahko našim bolnicam zagotovimo optimalno zdravstveno oskrbo s čim nižjim odstotkom zapletov in ponovitvami bolezni.«
Deset let bolečin
Endometriozo je težko diagnosticirati, saj se večinoma kaže z bolečinami, zato ne le bolnice, temveč celo ginekologi in drugi zdravniki ne pomislijo takoj nanjo. V Evropi tako od začetnih težav do odkritja v povprečju traja od štiri do deset let. Tudi pri Poloni Šterk Košir je bilo tako. Kljub hudim bolečinam v trebuhu (za kakšen teden so se umirile le po koncu menstruacije), zaradi katerih je bila celih deset let prisiljena jemati analgetike, njena ginekologinja ni pomislila, da bi bila vzrok zanje lahko endometrioza. Menila je, da ima pač nekoliko bolj boleče menstruacije, in svetovala, naj vzame kakšno tableto več. Zaradi bolečin in pogostih vnetij mehurja je imela tudi psihične težave, saj bolezen ni vidna navzven, ljudem pa je zato težko razložiti, kaj doživljaš, sploh če nimaš podpore zdravnika. Ko je po neustrezni operaciji in mukotrpnem iskanju rešitve končno prišla na pregled na Ginekološko kliniko v Ljubljani, so hitro ugotovili, da ima endometriozo na črevesju in mehurju. Operirali so jo in svetovali postopek zunajtelesne oploditve, saj naj bi bila možnost zanositve po naravni poti le petodstotna, a se s partnerjem zanjo nista odločila. Danes je srečna nosečnica, ki vsem ženskam s hudimi bolečinami sporoča, naj ne čakajo, naj ne trpijo, ampak naj obiščejo zdravnika in po potrebi dobijo še katero mnenje.
Preprostega testa, s katerim bi potrdili prisotnost te skrivnostne bolezni, ni. Za dokončno diagnozo je potrebna laparoskopija v rokah izkušenega operaterja. Strokovnjaki so zato opozorili na pomen hitrega in učinkovitega diagnosticiranja endometrioze, zato tudi ginekologom v primarnem zdravstvu priporočajo, naj vsako žensko s pretiranimi bolečinami v menstruacijskem ciklu z napotnico čim prej pošljejo na nadaljnje diagnosticiranje na Ginekološko kliniko UKC Ljubljana v Leonišče ali neposredno v Dnevni center za endometriozo. Vsaka bolečina v spodnjem delu trebuha še ne pomeni endometrioze, nanjo pa je treba pomisliti zlasti pri kroničnih, ponavljajočih se bolečinah, pri bolečih menstruacijah, spolnih odnosih, bolečem odvajanju blata, pogostem uriniranju.
