Če je kroničen, bremeni imunski sistem. O tem, da naj vsak analizira svoje stresne dejavnike in pravočasno ukrepa, govori Mitja Perat, direktor Inštituta za razvoj človeških virov.
Kaj se dogaja v telesu, kadar smo v stresu?
Preprosto povedano, telo in duševnost angažirata dodatne količine energije in obenem obrambne mehanizme. Stresne okoliščine nekako dojemamo, kot da jim nismo povsem kos oziroma da potrebe ali pričakovanja okolice presegajo samozaznavne sposobnosti in zmožnosti. Takrat smo v negativnem stresu in telo samo aktivira psihofiziološko odzivnost, ki jo sestavljajo limbični sistem v možganih (procesira čustvene odzive), hipotalamus, hipofiza in končno – nadledvična žleza. Telo posledično preplavljajo stresni hormoni, zlasti adrenalin in kortizol, oba produkta nadledvične žleze. Od naše čustvene stabilnosti in, kot rečemo, osebnostne organizacije je odvisno, kako močno in na kakšen način ti mehanizmi vplivajo na našo duševnost in krojijo našo usodo.
Je sploh mogoče v stresu obvladovati čustva?
Ker je močnejši in trajnejši stresni odziv po svoje že posledica neobvladanih, bolje rečeno nereguliranih čustvenih odzivov, se je najbolje zavestno potruditi in toliko umiriti, da lahko z distanco ocenimo okoliščine in opredelimo problem. Če je rešljiv, vložimo sile v to, da ga postopno razrešujemo, kadar pa ni, je treba čustva predelati in izkušnjo smiselno integrirati v duševnost. Če to ne gre, je treba poiskati pomoč psihoterapevta, ker se prolongiran stresni odziv lahko konča bodisi v izgorelosti, depresiji bodisi kateri drugi kronificirani duševni motnji, celo posttravmatski stresni motnji.
Kateri so simptomi odziva na stres?
To je navadno precej odvisno od posameznika. Ljudje se osebnostno razlikujemo v njegovem zaznavanju in poročanju. Preprosto povedano to pomeni, da nekateri – zlasti moški – niti ob povečanem stresnem odzivu tega ne občutijo, ne zaznajo. Navadno ga prej zazna okolica, ki ugotavlja, da je posameznik bolj razdražljiv, pozabljiv, manj odziven kot navadno. Tisti, ki so na stres pozornejši, navadno opazijo, da se teže koncentrirajo, imajo manjšo frustracijsko tolerantnost, morda celo težave s spanjem in prebavo, kadar govorimo o kroničnem stresu. Akutni stres navadno hitro prepoznamo po potenju dlani, suhih ustih, cmoku v žrelu in pospešenem bitju srca in plitvejšem dihanju.
Na nekatere vzroke stresa lahko vplivamo, na druge ne. Kaj lahko storimo za to, da postanemo odpornejši proti njemu?
Za to moramo izoblikovati ustrezne prilagoditvene odzive. Glede na to, da se ljudje enormno razlikujemo tako v sposobnosti odzivanja na stres kot v stopnji prenašanja stresne napetosti, ni mogoče dati univerzalnega odgovora. Celo povečevanje psihofizične kondicije lahko pri določenih ljudeh in/ali v določenih okoliščinah škodljivo vpliva na obvladovanje stresa. Splošno gledano pa velja, da si je najbolje prizadevati za stabilno in avtonomno osebnostno strukturo.
Najbrž je v teh negotovih časih, ko se bolj ali manj vsi srečujemo s stresnimi okoliščinami, pomembno, da si lahko vzamemo oddih in se odpočijemo?
Prezentizem in storilnost ne moreta nadomestiti učinkovitosti dela. Pod dodatnimi stresnimi obremenitvami pa delamo manj učinkovito, naredimo več napak, predvsem pa porabimo več energije in časa. To nas lahko kaj hitro privede do začaranega kroga, ki pod določenimi pogoji lahko vodi tako v izčrpanost kot celo v izgorelost. Na počitek in razbremenitev lahko gledamo tudi kot na nujno komponento delovnega procesa.
Koliko počitka potrebujemo za regeneracijo?
Biološko gledano smo narejeni tako, da vire energije uravnavamo in obnavljamo v mikrociklusih, torej z dnevnim počitkom in spanjem, dodajanjem deficitarnih snovi s hrano in podobno. Koncept dopusta ni biološko, temveč družbeno determiniran. To sporočilo je zelo pomembno, saj moramo na razbremenjevanje misliti vse leto, noben dopust ne bo nadomestil sprotne regeneracije, še več, dopust je redek dogodek v letu, zato ni nič presenetljivega, da ga mnogi doživljajo bolj stresnega kot delo samo, saj navadno menjamo kraj in način bivanja, kar pa je tudi obremenjujoče, čeprav pozitivno.
Imate morda kakšen konkreten praktičen napotek, kako poskrbeti za spremembo ali sprostitev, saj vemo, da so številne sodobne bolezni povezane s stresom?
Če si želimo kakovostno nabrati moči za kakovostno delo, potem se moramo za regeneracijo in počitek ravno tako potruditi in si postaviti jasne in realne meje. Vsi ljudje imamo svoje omejitve in šele ko jih dosledno upoštevamo, lahko pričakujemo napredek. Nemogoče je namreč uspešno razvijati kompetence in veščine, če se telo nenehno trudi s preveliko izčrpanostjo. Ne pozabimo, da dolgotrajni stresni odziv neodvisno od izvora (ki je pogosto v nas) močno, včasih tudi nepopravljivo poškoduje tako telo kot duševnost. Počitek je pomemben del delovnega in ustvarjalnega procesa.
