Ob dvigu temperatur pa v naravi ne uživamo samo svežega zraka, včasih nase privabimo tudi katerega nepovabljenega gosta. Govorimo seveda o klopih. Drobnih zajedavcih, ki lahko povzročijo veliko težav. Slovenija je izjemno gozdnata država z ugodno klimo, kar je enkratno okolje za razmnoževanje klopov. Pri nas je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Ugriz drobne žuželke je za človeka nevaren, ker lahko prenaša določene bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lajmsko boreliozo, ki lahko hudo ogrožata zdravje, če se razvijeta v hujši obliki, včasih povzročita celo smrt. Prav tako smo jima vzpostavljeni vsi, odrasli in otroci, še posebno pa tisti, ki se veliko gibljejo v naravi.
V gozdovih, travi in celo na vrtu
Ker klopom najbolj ustreza vlažno in toplo okolje, jih največ najdemo v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in včasih celo na vrtu. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah do 1600 m pa jih je manj. Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni postanejo brž, ko se temperatura tal poviša. Človek je njihov naključni gostitelj in jih privlači zaradi toplote in vonja. Ugriza klopa pa ponavadi sploh ne zaznamo.
Največja okuženost na severu Slovenije
Prenašalci bolezni so vsi okuženi klopi. Veronika Učakar, dr. med., na Inštitutu za varovanje zdravja RS pravi, da je po nekaterih podatkih delež okuženih klopov s povzročiteljem borelije v Sloveniji od 11- do 82-odstoten. Okuženost je odvisna tudi od okolja. Na
podlagi dejstev o obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom v zadnjih letih na inštitutu sklepajo, da je največ okuženih klopov na Gorenjskem in Koroškem, nekaj manj pa v ljubljanski, celjski in mariborski regiji.
Zaščita
Pred odhodom v naravo se torej ustrezno zaščitimo, da sploh ne bo ugrizov. Ko se odpravimo na sprehod ali izlet v gozd, oblecimo oblačila, pri katerih je pokrite čim več kože (dolge hlače, škornji, ruta). Prav tako naj bodo svetle barve, saj ga na takšnih oblačilih laže opazimo. Dobro je tudi, da se namažemo z repelentom, sredstvom za odganjanje klopov. Ti so učinkoviti predvsem, če se držimo navodil proizvajalca o trajanju učinkovitosti. Ključnega pomena je tudi, da po vrnitvi iz narave pregledamo telo, se dobro stuširamo in umijemo glavo. Prav tako operemo oblačila ali jih dobro skrtačimo, saj se na njih lahko še vedno skriva kakšen zajedavec.
Odstranitev klopa
Če na sebi opazimo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo, saj tako zmanjšamo verjetnost okužbe. Ta se po besedah dr. Učakarjeve zgodi večinoma šele po 24 urah. Najlažje ga odstranimo s pinceto, tako da ga primemo tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če ga izpulimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal in bo njegov rilček ostal v koži. To za človeka sicer ni nevarno, vendar lahko povzroči ognojitev. Znano je tudi, da ga zavrtimo ali nanj kanemo kapljico olja ali sline. S tema prijemoma ga uspešno odstranimo le, če je bil prisesan kratek čas, mazanje z maščobo pa se odsvetuje, saj klop ob tem izloči še več sline in s tem poveča možnost okužbe. Tudi po uspešni odstranitvi je treba predel ugriza opazovati več tednov. Če se pojavi značilna rdečina, ki je lahko prvi znak borelioze, je nujen takojšnji obisk pri zdravniku. Če bolezni ne zdravimo, lahko prizadene tudi srce, sklepe in živčevje. Prav tako se lahko v dveh tednih pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, ki so značilni ob okužbi s klopnim meningoencefalitisom. Tudi takrat je nujno obiskati zdravnika, saj lahko nadaljnji razvoj bolezni povzroči celo nezavest in smrt.
Cepljenje, najboljši ukrep
Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki lahko tudi po okrevanju pusti resne posledice in vpliva na kakovost življenja. Če se veliko gibljemo v naravi, je dobro premisliti o cepljenju, ki je najbolj učinkoviti ukrep za zaščito. Cepimo lahko že otroke po prvem letu starosti, priporočajo pa ga predvsem tistim, ki živijo na okuženih območjih. Cepljenje poteka v večkratnih obiskih. Dr. Učakarjeva svetuje, da prva dva odmerka opravimo v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred začetkom aktivnosti klopov. Tretji odmerek sledi čez 9−12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če potrebujemo čim hitrejšo zaščito, lahko uporabimo tudi hitro shemo cepljenja, ki pa se razlikuje glede na cepivo. Nadenimo si svetla oblačila, s katerimi pokrijemo čim več kože.