Vse več ljudi, tako moških kot žensk vseh starosti, vedno več časa nameni načrtovanju obrokov, nakupovanju oziroma gojenju hrane, prehranjevanju in vadbi. Oblikuje sistem notranjih pravil, katera hrana je dobra, katera slaba, na različne načine porablja zaužite kalorije. Občutek lastne vrednosti začne povezovati z uspešnostjo upoštevanja pravil; če katero prekrši, se počuti krivega. Verjame, da bo srečen in zadovoljen, ko bo dosegel določeno težo ali obliko telesa. Teži k popolnosti, ki je nedosegljiva, in se tako osami.
Doživlja občutja depresivnosti in nezadovoljstva, nesmisla, ugotavlja univ. dipl. socialna delavka in specializantka transakcijsko-analitične psihoterapije Maja Koren Kocjančič, ki v svojem Centru za krepitev samozavesti v Ljubljani pogosto srečuje tudi ljudi, ki imajo motnje prehranjevanja ali že motnje hranjenja. Med prve štejemo neustrezne prehranjevalne navade, ki se lahko razvijejo v motnje hranjenja, te pa so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Maja Koren Kocjančič: »Oseba svoje čustvene težave izraža s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja. Vso energijo osredotoči na hranjenje in skrb za telo ter se tako izogne neprijetnim čustvom. Ne sprejema se takšne, kakršna je. Doseči želi ideal lepote in vitkosti, saj je prepričana, da bo potem sprejeta in ljubljena. Nekaj elementov takšnega razmišljanja zaznamo tudi pri tistih, ki imajo motnje prehranjevanja.«
| Motnje hranjenja Izraz motnje hranjenja pokriva širok spekter motenj. »Ločimo pet osnovnih vrst, to so anoreksija (pretirano zavračanje hrane), bulimija (prenajedanje, ki mu sledi bruhanje), kompulzivno prenajedanje, bigoreksija (obsedenost z mišičastim telesom) in ortoreksija (obsedenost z zdravo hrano). Pogosto se med sabo prepletajo,« pravi Maja Koren Kocjančič. |
Se prepoznate?
Neustrezne prehranjevalne navade se kažejo kot neredno in enolično prehranjevanje. »Oseba ima neredne obroke – jih izpušča ali nadomešča s prigrizki, sledi raznim dietam, zato ji pogosto niha telesna teža, izogiba se določeni vrsti hrane, kar lahko vodi v pomanjkanje pomembnih snovi v telesu. Pri takšnem kaotičnem načinu prehranjevanja si za vzdrževanje telesne teže pomaga z različnimi tehnikami, ki jih zasledimo tudi pri motnjah hranjenja.«
Ker naša družba visoko vrednoti vitkost, je mnogo vedenj, ki jih sicer uvrščamo med motnje hranjenja, postalo že povsem sprejemljivih, ugotavlja sogovornica, recimo stroge diete v pomladnih mesecih, izključevanje posameznih živil, najemanje osebnih trenerjev in vsakodnevno obiskovanje fitnesa, da bi oblikovali telo, ukvarjanje s 'problematičnimi deli telesa' in podobno. Ko pri sebi zaznate, da je ukvarjanje s hrano in telesnim videzom pretirano, da ste kronično nezadovoljni s svojim življenjem, je to alarm, da poiščete pomoč usposobljenega terapevta. Naučil vas bo sprejemanja samega sebe, razumevanja čustev in konstruktivnega reševanja težav. »Prvi korak pa je običajno ta, da vzpostavite redne in uravnotežene obroke, ter tako poskrbite za zadosten energetski vnos in primerno raven krvnega sladkorja.«
