SUPERSADJE

Naj bo temnovijoličasto in rdeče

Objavljeno 05. julij 2015 10.30 | Posodobljeno 05. julij 2015 10.30 | Piše: Urška Splichal

Jagodičevju z razlogom pravimo supersadje: vsebuje precej vitaminov C, A, E in B, mineralov železa, kalija, mangana, kalcija in magnezija ter vlaknin.

Z živili, ki vsebujejo resveratrol – tega najdemo v večini jagodičevja pa tudi grozdju –, se lahko bojujemo proti debelosti.

Zdaj je sezona, zato si ga čim večkrat privoščite. Maline, robide, borovnice in ribez vsebujejo velik delež antioksidantov (flavonoidov), ki organizem ščitijo pred degenerativnimi obolenji, tudi rakom, in obenem upočasnjujejo staranje. Poleg tega je jagodičevje izjemno okusno, nutricionisti priporočajo, da jemo sveže, najbolje brez sladkorja. Sezona je v polnem teku, zato ga čim večkrat uvrstite na jedilnik.

Borovnice

Temnejša je barva sadja, več blagodejnih snovi vsebuje, zato se temnovijoličasto in rdeče sadje uvrščata v sam vrh za zdravje koristnih živil, pravijo strokovnjaki za prehrano. Antocianin v borovnicah lahko upočasni izgubo kognitivnih sposobnosti zaradi staranja. Ljudje, ki pogosto jedo borovnice, imajo boljši spomin in se laže učijo. Varujejo tudi pred degenerativnimi boleznimi, kot so srčno-žilna obolenja, degeneracija rumene pege, gastrointestinalne težave, po nekaterih podatkih tudi pred nastankom karcinoma. Vsebujejo betakaroten, elagično kislino in vitamine A, E in C, obenem imajo nizko kalorično vrednost: ena skodelica ima 80 kcal, precej železa ter pet gramov prehranskih vlaknin. V študiji, ki so jo opravili na univerzi Tufts, so odkrili, da se s prehrano, bogato tudi z borovnicami, uspešno upiramo slabemu ravnotežju in koordinaciji, ki sta povezana s staranjem. Študije so potrdile še, da modre jagodke preprečujejo izgubo kostne gostote po menopavzi, varujejo pa tudi pred boleznimi srca in karcinomom.

Robide

Pest robid vsebuje osem gramov prehranskih vlaknin, tudi pektin, ki niža holesterol. Poleg tega so bogate s flavonoidom antocianom, vitaminoma C in E, folno kislino ter kalijem in magnezijem. Vsebujejo še veliko elagične kisline, antioksidanta, ki se različno bojuje proti kroničnim boleznim. Raziskave so pokazale, da se s kuhanjem ne uniči, zato na zdravje blagodejno vplivajo tudi džemi, marmelade in kompoti. Robide so vir fitoestrogena, ki pozitivno vpliva na zdravje žensk. Fitoestrogeni so rastlinski izvlečki estrogena in delujejo kot naravna oblika tega hormona, raziskave pa so pokazale tudi na potencialno pozitivno vlogo pri preprečevanju karcinoma dojke. Robide so naravni vir salicilne kisline, aktivne substance, sestavine aspirina, vsebujejo tudi veliko taninov, ki vplivajo na zmanjšanje lažjih krvavitev ter pomagajo pri driski in črevesnih težavah.

Maline

Maline lahko jedo tudi diabetiki, imajo nizek glikemični indeks in dobro vplivajo na raven glukoze v krvi. So bogate z vitamini skupine B, minerali in prehranskimi vlakninami. Skodelica tega nežnega sadja ima okoli 70 kcal ter izpolni 50 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C, 32 odstotkov dnevnih potreb po prehranskih vlakninah, šest odstotkov po folni kislini in magneziju ter po štiri odstotke dnevnih potreb po kalciju, vitaminih B3 in B6, fosforju in cinku. Antocianini v malinah nižajo tveganje srčno-žilnih bolezni ter diabetesa, izboljšujejo vid in spomin.
Brusnice

Brusnice koristijo zlasti pri vnetju mehurja (uroinfekt), zaradi velike količine proantocianidinov, ki preprečujejo razmnoževanje in prijemanje bakterije E. coli za stene sečnega mehurja, antioksidanti prispevajo k nižanju holesterola.

Ribez

Pozabiti ne smemo niti na ribez: ne samo zaradi obilice vitamina C, vsebuje tudi vitamina B1 in B2 pa železo, fosfor in natrij, zato jih poznavalci svetujejo vsem, ki trpijo za kronično utrujenostjo in izčrpanostjo, poleg tega jagodke upočasnjujejo staranje.

 

Za manj kilogramov

Z živili, ki vsebujejo resveratrol – tega najdemo v večini jagodičevja pa tudi grozdju –, se lahko bojujemo proti debelosti, kaže nova raziskava. Znanstveniki z washingtonske državne univerze so delali poskuse na miših in ugotovili, da so se tiste, ki so dobivale resveratrol, kljub prehrani, bogati z maščobami, zredile za 40 odstotkov manj kot tiste, ki ga niso uživale. Akademiki verjamejo, da imajo podoben vpliv tudi drugi polifenoli v sadju.

Deli s prijatelji