Poletje si težko predstavljamo brez oddiha ob morju in osvežitve v morski vodi, morda ste med tistimi, ki prisegate na sladko vodo in so jezera in reke ob prostih dnevih vaša priljubljena destinacija, v vsakem primeru pa je treba pri tovrstnih aktivnostih pomisliti tudi na nevarnost.
Teh je poleti več, kot se morda zdi na prvi pogled, kopanje pač ni povsod varno, še posebno divja kopališča so vprašljiva zaradi malo informacij o kakovosti vode. V ospredju je seveda mikrobiološko-fekalna onesnaženost površinskih voda zaradi odpadnih komunalnih in industrijskih izpustov, kmetijstva in spiranja površin. Koliko mikrobov je v vodi, je odvisno od hitrosti toka vode in sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode, v bazenih seveda od vzdrževanja.
Seznam 48 kopalnih voda Na seznamu je 18 naravnih kopališč, ki so urejena in imajo tudi upravljavca ter reševalca iz vode, preostalih 30 so kopalna območja, na katerih se izvaja spremljanje kakovosti kopalne vode, vendar varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno, zato je kopanje na lastno odgovornost. |
Ne kopamo se kjer koli
Če si osvežitev, zabavo ali rekreacijo iščemo v tovrstnih vodah, tvegamo okužbo prebavil, akutne febrilne okužbe dihal ter okužbe ušes, sluhovoda, oči in kože. »Po ocenah med tipično plavalno epizodo vstopi v usta in žrelo 100 ml vode, v kateri je praviloma mešanica patogenih in nepatogenih mikroorganizmov. Sicer pa so lahko kopalci različnim mikroorganizmom (bakterijam, virusom) izpostavljeni tudi v okolici kopalne vode, na primer na obalnem pesku, objektih, napravah in vodnih zanimivostih,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Da bi se tovrstnim tegobam čim bolj izognili, se namakajmo v vodah, katerih kakovost spremlja NIJZ: na njihovem seznamu je 48 kopalnih voda na površinskih vodah, to so celinske vode, reke in jezera, ter kopališča na morju, kjer z odvzemi vzorcev vode in laboratorijskim preizkušanjem spremljajo njihovo kakovost.
Na peti se obrnemo tudi, če že takoj vidimo, da z vodo nekaj ni v redu, ima denimo neprijeten vonj in je motna, na površini opazimo oljni madež, peno ali druge tekoče odpadke, zaradi možnosti okužbe z virusom mišje mrzlice moramo biti pozorni tudi na morebitno prisotnost izločkov glodavcev na površinah ob vodi in se jih izogibajmo, ovinek naredimo tudi okoli območja s čezmernim razraščanjem planktonskih alg in cianobakterij (tako imenovano cvetenje), ki na površini vode oblikujejo goste prevleke in lahko izločajo nevarne strupe.
5 poškodovancev so letos zaradi skokov v vodo obravnavali v Urgentnem kirurškem bloku Kirurške klinike UKC Ljubljana.
Priporočila za varno kopanje in plavanje
Zavedati se moramo, da so zelo nevarni vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, nenadni zavoji in hitri prehodi na nepregledna in nevarna mesta. Zapuščene gramoznice in vodni zbiralniki niso kraj za kopanje, previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, in pri izvajanju različnih adrenalinskih športnih dejavnosti.
V vodo ne gremo opiti ali pod vplivom prepovednih drog, tega ne storimo nenadno, če smo pregreti, vstopamo postopoma in previdno, mrzla voda lahko povzroči krč, ne kopajmo se, če smo imeli v zadnjem tednu drisko, če imamo na koži rane ali akutna vnetja, zlasti gnojna, vnete oči, ušesa, prehlad. Posebno poglavje je obdobje po nalivih, saj obstaja možnost večjega nenadnega onesnaženja vode zaradi spiranja okoliških površin v vodo (kmetijskih, cest) in vdora odplak, poleg tega je nevarnost poškodb in utopitev zaradi povečanega pretoka vode (motnost vode, brzice, plavajoči predmeti v/na vodi), na morju zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju.
Če se znajdemo v težavah Če nas zgrabi krč, iztegnemo in sprostimo mišico. Ne odzivamo se panično, ostanemo mirni in razsodni. Mahamo in kličemo na pomoč. Če opazimo, da se kdo utaplja, mu pomagamo po svojih močeh in sposobnostih. Če ocenimo, da bi pri tem ogrozili lastno varnost ali varnost drugih, takoj pokličemo 112. |
Plavajmo glede na znanje in sposobnosti, po možnosti nikoli sami, še posebno ne na daljših razdaljah, ne plavamo zunaj označenega kopališča ter pazimo na čolne in druga plovila.
Pred skakanjem v vodo je treba preveriti, ali je dovolj globoka in kakšno je dno; zelo nevarna je motna voda v jezerih in ribnikih, kjer so na dnu lahko skale, smeti, veje ali razbito steklo. Zaradi varnosti priporočajo, da prvič skočimo na noge, pri skokih na glavo pa sploh velja biti previden, vsako leto se namreč več ljudi resno poškoduje pri tovrstni zabavi.
Otroci do sedmega leta naj bodo pod strogim nadzorom staršev; nikoli jih ne puščamo na obali brez nadzora, imejmo jih stalno na očeh, tudi v plitvi vodi.
Za zaščito pred soncem ste seveda poskrbeli, kajne?