Prof. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, je v New Orleansu kot prvi slovenski diabetolog predaval na največjem diabetološkem kongresu ADA. Predstavil je raziskovalno delo o antidiabetiku liraglutidu, saj z ekipo UKC Ljubljana preučujejo vplive zdravljenja z liraglutidom pri različnih endokrinoloških boleznih. Kot gostujoči raziskovalec se je odzval vabilu kalifornijske univerze UCLA, kjer trenutno proučujejo potencialne mehanizme odpornosti proti inzulinu pri ljudeh. Ugledni zdravnik odgovarja na vprašanja o krvnem sladkorju.
Pred kratkim ste se vrnili iz New Orleansa, kjer ste na svetovnem kongresu ADA kot prvi slovenski diabetolog predavali in predstavili raziskavo o novem antidiabetiku. Lahko poveste več o tem in zdravilih za zniževanje krvnega sladkorja?
Ne gre za novo zdravilo. Uporabljamo ga že nekaj let v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Je pa v zadnjih letih zdravilo liraglutid dobilo novo registracijo in indikacijo za zdravljenje debelosti. In naša raziskovalna skupina z UKC Ljubljana preučuje vplive zdravljenja z liraglutidom pri različnih endokrinoloških boleznih, ki so povezane z debelostjo. Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov smo razvili svoje algoritme kratkotrajnega zdravljenja, ki ugodno vplivajo na metabolične in reproduktivne kazalce zdravljenja. Sočasno zdravljenje debelosti postaja integralni del obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, saj je večina čezmerno težkih ali debelih. Znižanje prekomerne telesne mase, dietna prehrana nasploh in telesna dejavnost izboljšajo stanje sladkorne bolezni. Takoj po odkritju bolezni so ti ukrepi včasih dovolj učinkoviti za dobro urejenost glukoze v krvi, pri nekaterih pa je treba že takoj začeti tudi z zdravili. Progresiven potek bolezni zahteva vse bolj intenzivno zdravljenje, sprva z več vrstami tablet, končno pa pri mnogih tudi z injekcijami inzulina.
Če se vrneva k osnovnemu problemu: mnogi še vedno vzamejo sladkorno bolezen v zakup staranja, kakšna pa so vendar dejstva, povezana z njenim zdravljenjem, pri nas? Ali drži, da prihaja epidemija sladkorne bolezni tipa 2, ki jo označujemo za tiho bolezen?
Sladkorna bolezen je postala epidemija tretjega tisočletja. Po ocenah organizacije IDF (International Diabetes Federation) jo ima okoli 250 milijonov svetovnega prebivalstva. V Sloveniji po neuradnih podatkih živi okoli 120.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Napovedujejo, da se bo število do leta 2030 povečalo in preseglo 430 milijonov, kar pomeni, da bo prizadet 1 od 20 odraslih. Za Slovenijo predvidevajo, da jo bo leta 2030 imelo 8,9 odstotka prebivalstva. Danes je na četrtem mestu med vodilnimi vzroki umrljivosti v razvitih državah. Pojavnost sladkorne bolezni se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja s premalo gibanja in preveč hrane.
Katera je najbolj ogrožena skupina in zakaj? Menda oboleva čedalje več otrok.
To so osebe, ki imajo čezmerno telesno težo ali so debele, posebno če je bolezen v rodbini, osebe, ki imajo povišan krvni tlak ali povečane maščobe v krvi. Bolj ogrožene so ženske, ki so imele v nosečnosti gestacijski diabetes. Danes znamo z enostavnimi metodami prepoznati visoko rizične osebe v populaciji, jih poskušati odkriti in čim hitreje začeti zdraviti. Najbolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da zboleva vse več otrok za sladkorno boleznijo tipa 2, saj so predebeli. Deloma je vzrok tudi v prepogostem pitju sladkih pijač. Izsledki raziskave, ki so jo opravili strokovnjaki s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, kažejo, da 15- in 16-letni mladostniki v Sloveniji pijejo pretežno pijače s sladkorjem (od 47 do 51 odstotkov vseh popitih pijač). Pijejo tako imenovano vodo z okusom ali gazirane pijače, prepričani, da se zdravo hidrirajo, v resnici pa je v njej toliko sladkorja, da ob koncu leta znaša količina sladkorja, ki jo popijejo samo s sladkimi pijačami, tudi do 25 kilogramov.
Kako je s stresom in visoko ravnjo krvnega sladkorja?
Stres povzroča sproščanje stresnih hormonov, ki povzročajo hiperglikemijo, kar je še posebej izraženo pri genetsko predisponiranih ljudeh. Večinoma ljudje, kronično izpostavljeni stresu, posegajo tudi po hrani, bogati z enostavnimi sladkorji, kar vodi v debelost, ki je glavni rizični dejavnik za nastanek sladkorne bolezni. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 stres večinoma povzroči povišanje krvnega sladkorja. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1 je reakcija mešana. Stres v večini krvni sladkor zviša, pri nekaterih pa ga lahko tudi zniža.
Kateri bolezenski znaki kažejo na povišan sladkor v krvi?
Klinično sliko sladkorne bolezni sestavljajo simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi presnovne motnje in morda že prisotnih kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Prisotnost simptomov in znakov in oziroma resnost klinične slike ob odkritju bolezni sta odvisni od stopnje njene izraženosti in od kroničnih zapletov, ki so lahko že razviti, ko sladkorno bolezen ugotovimo. Oboje je odvisno od tipa sladkorne bolezni. Tip 1 se praviloma pojavi z burno presnovno sliko, ki se lahko stopnjuje do ketoacidoze. Kroničnih zapletov običajno ni še kakih pet let po začetku bolezni. Nasprotno pa se sladkorna bolezen tipa 2 pokaže z blago in počasno presnovno simptomatiko, pogosti so že tudi kronični zapleti. Najpogostejši znaki so pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, suha ali srbeča koža, okužbe kože in pogostejše okužbe z glivicami.
Do katerih zapletov lahko vodi dolgotrajno zvišana stopnja krvnega sladkorja?
Znano je, da pri sladkornih bolnikih trajno povečane vrednosti krvnega sladkorja sčasoma poškodujejo žile, posebno v očeh, ledvicah in živčevju. To lahko privede do slepote, motnje prekrvitve udov, amputacije, poškodbe živcev in ledvične odpovedi. Življenjska doba sladkornih bolnikov tipa 2 se skrajša predvsem zaradi bolezni srca in ožilja. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek teh bolezni pri sladkornih bolnikih je večje nagnjenje k aterosklerozi. Vzrok pa niso samo povečane vrednosti krvnega sladkorja, temveč sta za to bolj odgovorna zvišanje krvnega tlaka in povečanje vrednosti krvnih maščob, ki sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 tudi precej pogostejša.
Trajno dobro urejena glukoza v krvi, ki je v normalnem območju ali pa vsaj blizu temu, lahko prepreči okvare, ki so značilne za visok krvni sladkor. Nedavni rezultati študij so nedvomno potrdili učinek znižanja glukoze v krvi na zmanjšanje tveganja za žilne zaplete, posebno na očeh in v ledvicah, delno pa tudi za zaplete ateroskleroze. Tveganje zanje bolj učinkovito zmanjšamo z znižanjem tlaka pri previsokem krvnem tlaku in z zmanjšanjem maščob v krvi, posebno slabega holesterola LDL. Danes imamo za zdravljenje povišanih krvnih maščob na voljo učinkovita hipolipemična zdravila.
Kako se lahko sladkorni bolezni sploh izognemo?
Zelo pomembna je promocija zdravja in zdravega načina življenja v populaciji. Pomembni so zdrava prehrana, dovolj gibanja in nasploh nadzor nad telesno težo. Sladkorno bolezen tipa 2 lahko s temi ukrepi preprečimo ali odložimo na kasnejše obdobje, pri čemer sta izjemno pomembna zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Tako lahko preprečimo poznejše zaplete v razvoju bolezni.
Ali je za čim boljše uravnavanje krvnega sladkorja pomembna dieta za vse življenje?
Zdrava prehrana je ključna in ostaja temelj zdravljenja sladkorne bolezni. Ključna je tudi za vzdrževanje primerne telesne teže. Danes je pomembno, da je dnevni vnos ogljikovih hidratov oz. glikemično breme primerno, da je sestava ogljikovih hidratov pravilna ter da je dovolj vlaknin. Pomembno je, da se izogibamo sladkim pijačam in sokovom. Živila, ki jih uporabljamo vsak dan, vsebujejo sladkor, in ko začnemo natančno spremljati, koliko ga pojemo, naš odnos do njega ne more ostati enak.
Vas lahko prosim za osebni nasvet vsem, ki so izvedeli, da imajo sladkorno bolezen?
Potrebno je takojšnje in učinkovito zdravljenje, ki bo bolnika spremljalo vse življenje. Čim hitreje se je treba z boleznijo dobro seznaniti in aktivno sodelovati v zdravljenju. Opolnomočen bolnik bo živel kakovostneje. Pri večini prinaša ta bolezen v življenje nov element doslednosti in reda.
