Res je, da se količina vitaminov v sadežih s sušenjem zmanjša, vendar je suho sadje zelo hranljivo in sladko, v primerjavi z različnimi sladkarijami pa tudi zdravo in neškodljivo za zobe. Poveča se njegova energetska vrednost, zato ga pogosto uporabljajo vsi športniki.
Poleg tega je dolgo uporabno. Pozimi njegovemu hranjenju ni treba posvečati posebne pozornosti, saj so temperature nizke. V toplejših mesecih pa se zaradi kemičnih in biokemičnih procesov stara hitreje.
V pečici, na radiatorju, soncu
Večina ljudi med gospodinjskimi pripomočki nima sušilnika, zato sadje sušimo v kuhinjski pečici, na radiatorju ali kmečki peči. Lahko ga tudi na soncu, saj je to najcenejši, žal pa tudi najbolj dolgotrajen način. Preden sonce zaide, moramo pladnje s sadjem vsekakor pospraviti. Če je sonca premalo, ga dosušimo v pečici.
Najprimernejša temperatura je od 50 do 60 stopinj. Če bo prenizka, se bo sadje predolgo sušilo in lahko splesni. Po drugi strani pa bo sladkor pri previsoki temperaturi karameliziral, sadje bo preveč potemnelo in ne bo imelo najboljšega okusa. Pri sušenju naj bodo vrata pečice priprta, da bo zrak lahko krožil.
Očistimo in narežemo
Najpogosteje sušimo jabolka, hruške in slive, saj imamo teh navadno največ v sadovnjaku. Jabolka operemo, očistimo in narežemo na primerne krhlje ali rezine. Tanjši ko bodo krhlji, krajši bo čas sušenja. Položimo jih na peki papir in jih pokapamo z limonovim sokom, da ne porjavijo.
V pečici jih sušimo od 8 do 20 ur, odvisno od vsebnosti vode. Enako pripravimo hruške, vendar bomo za sušenje potrebovali malo več časa. Slive lahko posušimo kar cele, v pečici bo to trajalo približno 20 ur. Če jim želimo odstraniti koščico, to naredimo, ko so že malce posušene, in sicer jo s pritiskom prsta preprosto iztisnemo. Sadje je suho takrat, ko pri prepogibanju ne izteče nič soka, še vedno pa je elastično.
Juha iz suhega sadja
Poleg tega, da sadje jemo brez vseh dodatkov, lahko iz njega spečemo kolač, skuhamo kompot ali marmelado. Tisti, ki radi eksperimentirate, pa lahko pripravite juho. Tri četrt kilograma suhega sadja, najbolje je, da kombiniramo jabolka, hruške in slive, stresemo v dva litra hladne vode in pristavimo na ogenj, da se sadeži počasi napnejo.
Ko so kuhani, iz koruzne moke in smetane naredimo podmet in ga zlijemo k sadju. Zmerno solimo in pustimo, da še malo prevre. Juha bo še boljša, če jo bomo pustili stati pol ure, saj bo sadje spustilo aromo in sladkor.
Na koncu lahko dodamo še žlico medu.
Kakovost suhega sadja bo med drugim odvisna od zrelosti svežega. Premalo zrelo bo vsebovalo veliko škroba in kisline, a le malo sladkorja, zato suho ne bo tako okusno. Prezrelo pa se bo že začelo fiziološko razkrajati, zato bo imelo značilen priokus. Poleg tega mora biti sadje za sušenje skrbno izbrano, saj poškodovani in nagniti plodovi niso najbolj primerni.
Lepše sadje ni tudi boljše
Pozimi večinoma nimamo na razpolago kakovostnega svežega sadja, zato je posušeno odličen nadomestek. Dalo nam bo potrebno energijo, zato ga poskusimo vključiti v prehrano vsak dan. Seveda pa tako kot z nobeno drugo stvarjo niti s tem ne velja pretiravati.
Jabolčni krhlji nam bodo pomagali proti slabi prebavi in hudi lakoti, zato so lahko naš pripomoček pri hujšanju. V prebavilih učinkujejo razstrupljevalno.
Tudi suhe slive bodo imele pozitivne učinke na našo prebavo zaradi vsebnosti vlaknin in so primerne za reševanje črevesnih ter želodčnih težav.
Pomagale bodo tudi pri zmanjševanju oziroma urejanju holesterola v telesu.
Če bomo kupovali suho sadje v trgovini, bodimo pozorni. Če je na pogled lepše, to še ne pomeni, da je boljše. Prav zaradi ohranjanja videza in boljšega okusa mu pogosto dodajajo konzervanse. Zaradi tega ima več kalorij pa tudi njegova prehrambna vrednost se spremeni.
