Nadležen, a nenevaren

Ledeno mrzli dnevi nas še naprej pestijo in na pohode pošiljajo virusna obolenja: naša odpornost je okrnjena, šibkost organizma pa se marsikdaj pokaže tudi s herpesom. Nalezljiva bolezen se prenaša predvsem z neposrednim telesnim stikom, in ko smo enkrat okuženi, ostanemo ogroženi vse življenje: virusi v telesu lahko povsem mirujejo in nikoli ne izbruhnejo, ob zmanjšani odpornosti pa se lahko pojavijo mehurčki z bistro tekočino.

Najpogostejši na ustnicah

Ti najprej ščemijo, pečejo, bolijo in nazadnje počijo, razlita tekočina pa vsebuje milijone virusov! Pojavi se razjeda, ki močno boli in se počasi prekrije s krasto, ta se posuši, odpade in izbruh je mimo. Najpogostejša oblika herpesa je orolabialni, ki ga povzroča virus herpes simpleks tipa 1, najpogosteje pa se pojavi med prehladom, temperaturnimi stanji, stresom, psihičnimi obremenitvami in hormonskimi spremembami, zdravi se lokalno z aciklovirjem; ob izbruhu so za preprečevanje širjenja izjemnega pomena varnostni ukrepi, torej izogibanje poljubljanju, praskanju in luščenju krast, ključno je redno umivanje rok, okuženi pa naj si z nikomer ne deli brisače in higienskih pripomočkov, prizadeti predel naj si vedno zaščiti pred UV-žarki. A če o labialnem herpesu spregovorimo skorajda brez zadržkov, smo mnogo bolj zadržani pri genitalni obliki: sploh so kakršne koli težave, ki prizadenejo intimne predele, pri nas stigmatizirane, zato znake bolezni mnogi prikrivajo, celo pred lastnim zdravnikom, po nasvet si ne upajo niti v lekarno. Kot je pojasnila as. dr. Nina Jančar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, so takšne okužbe zelo razširjene: »Genitalni herpes povzročata dva virusa: virus herpes simpleks tip 1 in virus herpes simpleks tip 2. Genitalne okužbe običajno povzroča HSV2, vse pogosteje pa tudi HSV1, ki je sicer povzročitelj orolabialnega herpesa. V ZDA ocenjujejo, da je s HSV2 okužen vsak šesti državljan, tam je na HSV2 pozitivnih približno 20 odstotkov ljudi, v Evropi približno 15, v Afriki približno 50 odstotkov, v državah z visokim odstotkom okuženih s HIV pa več kot 50 odstotkov. Okuženih je več žensk kot moških, saj je večja verjetnost, da se okužba prenese z moškega na žensko kot pa z ženske na moškega.«

Nevarno za novorojenčka

Večina ljudi se okuži v spolno aktivnem obdobju, do prvega izbruha bolezni, ki ga lahko napovedo simptomi, podobni gripi, napetost, pritisk v predelu spolovil, pri ženskah tudi pekoče bolečine pri uriniranju, pa lahko preteče več dni ali celo let! Bolezen se potem v različnih časovnih presledkih ponavlja: boleči in pekoči mehurčki se pojavijo na spolovilu, pri ženskah na sramnih ustnicah in materničnem vratu, pri moškem na glavici in kožici penisa, lahko okoli zadnjika, na zadnjici in zgornjem delu stegen ali v dimljah in nad sramno kostjo. Iz mehurčkov nastanejo majhne razjede, ki se zdravijo do štirinajst dni, hujše oblike pa lahko spremlja celo pljučnica, hepatitis ali meningoencefalitis! Okužba se prenaša s spolnimi stiki (uporaba kondoma zmanjša možnost za prenos, a ga ne prepreči povsem, zaščita pa je potrebna tudi v obdobju, ko virus miruje!) ali pa z matere na plod med porodom, opozarja zdravnica: »Genitalni herpes je nevaren tudi za plod in novorojenčka, sploh če se nosečnica prvič okuži proti koncu nosečnosti. Okužba novorojenčka s HSV je pogosto huda bolezen, ki lahko vključuje hepatitis, horioretinitis in meningoencefalitis z možnostjo za trajne nevrološke posledice. Znanim bolnicam z genitalnim herpesom svetujemo, da od 36. tedna nosečnosti do poroda jemljejo protivirusna zdravila, če je v času poroda prisoten mehurčkast izpuščaj, svetujemo nosečnost dokončati s carskim rezom.«

Okužbo si lahko tudi sami prenesemo na druge dele telesa, če se, denimo, dotikamo mehurčkov na spolovilu. »Virus se lahko prenaša tudi v obdobju brez znakov okužbe, po primarni okužbi pa se iz kože ali sluznice preseli v senzorične živčne ganglije v zadnjih korenih hrbtenjače, kjer virus miruje do naslednjega izbruha,« še pojasni as. dr. Jančarjeva. Genitalni herpes ravno tako povzročajo zmanjšana odpornost, hormonske spremembe in psihične obremenitve, kriva so lahko tudi ozka oblačila. »V večini primerov je genitalni herpes bolezen, ki je sicer nadležna, a ni nevarna. Pomembna je zgodnja in pravilna diagnoza. Takoj ko se pojavijo prve sumljive spremembe na spolovilu in si jih ne znate pojasniti, pojdite k zdravniku, ki vam bo svetoval, kako ravnati, in pomagal virus obvladati z ustreznimi zdravili,« priporoča zdravnica. Z genitalnim herpesom se uspešno spopadajo specifična protivirusna zdravila, predvsem aciklovir in valaciklovir v obliki tablet, ki so najbolj učinkovite, če jih bolnik začne uživati čim prej po izbruhu, sramežljivi pa lahko blage težave najprej poskusijo odpraviti z novim pripravkom iz glicirizinske kisline, ki je na voljo brez recepta.