BOLEZEN

Nad multiplo sklerozo 
zdaj tudi s tabletami

Objavljeno 25. maj 2012 12.30 | Posodobljeno 25. maj 2012 12.30 | Piše: Marija Mica Kotnik

Težave, s katerimi se ubadajo bolniki z multiplo sklerozo, so velike.

Novo upanje za bolnike (foto: Shutterstock).

Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja in eden od najpogostejših vzrokov invalidnosti med mladimi odraslimi. Vzroka nastanka MS še niso odkrili. Za zdaj je neozdravljiva, zato bolnikom ostane le blažitev težav, ki so posledica že nastalih okvar in poškodb. 

Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje sta ključnega pomena za preprečevanje razvoja invalidnosti mladih odraslih, pravi prim. dr. Beatrika Končan Vračko, dr. med., specialistka nevrologinja z Nevrološke klinike v Ljubljani in predsednica Strokovnega medicinskega odbora Združenje multiple skleroze Slovenije. »Pri multipli sklerozi gre za imunsko vnetno dogajanje v osrednjem živčevju, možganih in hrbtenjači s posledičnim kopičenjem in napredovanjem nevrološke prizadetosti, ki, nezdravljena, lahko privede do imobilnosti in odvisnosti od drugih ljudi,« pravi sogovornica in doda, da »sodobno zdravljenje multiple skleroze temelji na dokazih raziskav z magnetnoresonančnim slikanjem možganov in hrbtenjače obolelih, s spoznanjem, da so patogenetski procesi imunskega vnetnega dogajanja v osrednjem živčevju, možganih in hrbtenjači obolelih najbolj aktivni prav na začetku bolezni, še pred potrditvijo klinično zanesljive diagnoze. Krajšamo lahko zagone bolezni, odpravljamo simptome, zdravimo z zdravili, ki upočasnijo njen potek. Pri obolelih z MS je po sodobni doktrini smiselna čimprejšnja uvedba imunoregulatornega zdravljenja z enim od interferonov beta ali glatiramer acetatom v injekcijah, ki si jih morajo bolniki dajati sami v podkožje vsak dan ali vsak drugi dan do trikrat na teden ali v mišico enkrat na teden. Nekateri že leta in leta.«

Terapija z biološkimi zdravili

Ko ta zdravila 1. reda niso dovolj učinkovita, pri nekaterih uvedejo terapijo 2. reda, to je z biološkimi zdravili, na primer natulizamabom, ki ga bolniki prejemajo v obliki intravenske infuzije vsake štiri tedne na kliniki, kar je za njih prav tako naporno. Zdaj jim bo na voljo tudi zdravljenje v obliki tablet. Evropska agencija za zdravila (EMA) je lani za države EU izdala uradno dovoljenje za uporabo prvega oralnega zdravila v kapsulah 0,5 mg fingolimod za dolgoročno imunsko zdravljenje obolelih z aktivno potekajočo reciditivno remitentno multiplo sklerozo (RR MS), za katere interferoni beta in glatiramer acetat v injekcijah niso zadostno učinkovala na potek bolezni. Zdravilo je namenjeno tudi bolnikom s hudo aktivno potekajočo RR MS. Pri večini, od 85 do 90 odstotkih obolelih z MS, bolezen poteka recidivno remitentno, to je v obdobjih poslabšanja bolezni, vzplamtenja, ki mu sledi različno dolgo obdobje izboljšanja.

Nova era v zdravljenju

»Prihaja nova era zdravljenja multiple skleroze, prihodnost je v učinkovitih zdravilih v obliki tablet. Tako bo zdravljenje bolnikom precej olajšano,« je povedala primarijka Končan Vračkova, tudi članica izvršnega odbora Evropske platforma za multiplo sklerozo v Bruslju. »Prvo in trenutno edino zdravilo v obliki tablet je 0,5 mg fingolimod. To je selektivno imunosupresivno zdravilo, ki zadržuje limfocite v limfnih vozlih in jim z redistribucijo onemogoča prehajanje in škodljivo delovanje v osrednjem živčevju.

image

V raziskavah je fingolimod zmanjšal število zagonov MS za 61–71 odstotkov, napredovanje invalidnosti za 30 odstotkov v 24 mesecih ter pokazal superiorno učinkovitost proti interferonu beta 1a s 50-odstotnim zmanjšanjem zagonov v 12 mesecih. Evropske smernice za fingolimod so za zdaj podobne kot za natalizumab, torej za terapijo 2. reda pri aktivno potekajoči MS. V večletni raziskavi se je zdravilo izkazalo za varno, v Evropski uniji je bolnikom na voljo že od lani. Tudi v Sloveniji je že registrirano, bolniki pa naj bi ga predvidoma dobili v kratkem.«

Svetovni dan multiple skleroze

Na svetu je okoli tri milijone obolelih za MS; v Sloveniji ni popolnega registra tovrstnih bolnikov, a po dozdajšnjih ocenah naj bi pri nas za MS obolelo do 3000 ljudi. V Evropi in tudi v Sloveniji je pojavnost bolezni visoka, zanjo zboli več kot sto ljudi na sto tisoč prebivalcev, vzrok za nastanek bolezni ni znan. Sprožilni dejavnik je najverjetneje kombinacija vplivov okolja, genetske predispozicije in virusnih dejavnikov. Med obolelimi je 70 odstotkov žensk. Za MS najpogosteje obolevajo ljudje v obdobju med 20. in 40. letom starosti. Osebe z MS so pogosto močno vezane na pomoč domačih pri opravljanju najosnovnejših opravil, tako da s pojavom bolezni ni obremenjen samo bolnik, ampak tudi njegovi najbližji in širša okolica.

Svetovni dan bolnikov z multiplo sklerozo vsako leto zaznamujemo zadnjo sredo v maju, letos je to 30. maj. V tednu do svetovnega dneva bo slovensko Združenje multiple skleroze skupaj s 16 podružnicami po vsej državi pripravilo akcije, namenjene ozaveščanju o bolezni in težavah, ki jih MS povzroča obolelim, njihovim svojcem ter družbi.

Deli s prijatelji