Verjetno je odveč pojasnjevati, da se sezona virusnih obolenj, ki se jim je pridružila še zloglasna gripa, približuje vrhuncu, nikakor pa niso odveč nasveti za preventivno ravnanje in izogibanje značilnim nadlogam. Morda za nas ne bo usodna bližina hudo prehlajenega prijatelja, mogoče se bomo nadloge nalezli med uporabo bankomata ali prek izposojenega pisala v poštni poslovalnici. Vsekakor je možnosti za krepitev odpornosti in preprečevanje okužb veliko in prav vse so dobrodošle, poglejmo, katere so najučinkovitejše in najbolj smiselne.
Vdihavanje izjemno dobrodejnega zraka tik nad morsko gladino okoli pete ure zjutraj, ko je koncentracija solnega aerosola najvišja: pravi balzam za dihala, tako zdrava kot že obolela ali občutljiva. A ker je morje za številne v tem letnem času nedosegljivo, si lahko pomagamo s haloterapijo: terapije v posebno izdelanih sobah ali komorah, potomke odpravljanja dihalnih težav in pljučnih bolezni v rudnikih soli, so danes po svetu ustaljene pri premagovanju številnih zdravstvenih težav, pojasnjuje Vanda Hartman, vodja centrov Solni tempelj v Ljubljani in Novi Štifti pri Gornjem Gradu. »Zanimanje za solne terapije se je močno povečalo, glavni razlog so izjemni rezultati na področju poškodbe dihal in kože. Največja reklama so zadovoljne stranke, saj se dober glas prenaša iz tega naslova,« je povedala Hartmanova in pristavila, da je kar 95 odstotkov obiskovalcev Solnega templja otrok, starih od enega do pet let! »Največji obisk solnih sob je od oktobra do aprila. Prevladujejo poškodbe dihal, kot so bronhiolitis, bronhitis, laringitis, astmatična obolenja in ponavljajoče se infekcije zgornjih in spodnjih dihalnih poti. Kot preventiva je solna terapija odlična za higieno in obnovo dihalne sluznice, saj solni aerosol deluje razkuževalno na dihalno pot.« Kot rečeno, je koncentracija solnega aerosola med terapijo primerljiva z atmosfero ob peti uri zjutraj tik nad gladino morja, in sicer po zaslugi posebne naprave, halogeneratorja.
 |
| Ves trud je zaman, če zanemarimo higieno rok. (Foto: Dejan Javornik) |
Terapije, čeprav zelo blagodejne in koristne, pa vendarle niso primerne za vsakogar, opozarja Hartmanova: »Ker so terapije zelo intenzivne za telo, jo odsvetujemo ljudem s povišano telesno temperaturo, starejšim, ki jim peša srce, vsem, ki imajo ali so preboleli tuberkulozo in ljudem s povišanim krvnim tlakom, če tega ne uravnavajo s tabletami. Prav tako je ne priporočamo tistim, ki imajo rakavo obolenje v aktivni fazi. Terapije so v tem primeru priporočljive po uspešno končani kemoterapije za postopni dvig imunskega sistema telesa.«
Umiti in spočiti
Neizpodbitno velja, da je tako rekoč ves trud zaman, če zanemarjamo higieno: torej si rok ne umivamo pogosto in temeljito. Pri tem ne potrebujemo antibakterijskega mila ali kakšnega posebnega sredstva, pomembna je pravilna izvedba postopka: ta naj traja najmanj dvajset sekund, pozorno podrgnemo tudi med prsti in okoli zapestij. Roke speremo z obilo mlačne vode, postopek v občutljivih obdobjih raje opravimo dvakrat. Vlažimo, vlažimo, vlažimo! Po suhem zraku naj bi se veliko hitreje širile kapljice z virusi in se zadrževale v prostoru, vlažen zrak pa je lahko pravi strup za viruse gripe, saj so kužne kapljice težke in padajo na tla. Torej, če si lahko privoščite večji finančni odtegljaj, vložite v kakovosten vlažilnik in ga uporabljajte od jeseni do pomladi.
Ustavite se pri eni alkoholni pijači, če se žlahtni kapljici ne morete povsem upreti. Sposobnost belih krvničk, da se postavijo po robu virusom, je namreč občutno zmanjšana še 24 ur po zaužitju alkohola! Vitamin C? Vsekakor, vendar se ne zanašajte preveč zgolj na njegove dobrodejne učinke, saj so dokazi o teh precej majavi, raje se osredotočite na raznovrstno in energijsko bogato hrano ter si krožnike napolnite z antioksidanti, ki jih je največ v sadju ter zelenjavi in ki lahko uspešno nevtralizirajo proste radikale oziroma grožnje imunskemu sistemu. Ne pozabite na obilo vode, naravne sokove in nesladkane čaje! Če spimo premalo in se skozi delavnik prebijamo izčrpani in brez pravega elana, smo nedvomno na dobri poti, da zbolimo. Tudi statistika kaže v prid spočitim: tisti, ki spijo samo sedem ur ali manj na noč, imajo trikrat več možnosti, da jih doleti prehlad.
