Na starost se je modro pripraviti

Svetovna zdravstvena organizacija je v raziskavi o potrebah starostnikov med drugim zbrala številne želje starih ljudi, na primer da bi bili prehodi za pešce opremljeni z vidnimi signali in da bi dali na voljo zadosti časa za prečkanje, da bi se morali starejši več pojavljati v občilih, ki bi jih prikazovala pozitivno in brez stereotipiziranja, da bi morala biti starejšim na voljo vrsta možnosti za prostovoljna in plačana dela. »Rezultati raziskave kažejo in pomenijo, da starejši še nismo brez energije, želja in potreb, da še nismo za na odpad, kot si marsikdo misli, in si ne nazadnje to znamo tudi sami pogosto očitati. Zato glavo pokonci, staranje je izziv, ki se ga ne smemo bati,« sta med drugim zapisala avtorja brošure Pripravljeni na varno starost Peter Arčon (ustanovitelj projekta Varna starost) in novinar Vlado Kadunec. Če se hočemo kakovostno starati, pravita, moramo imeti pozitivno stališče do starosti in si oblikovati dobro sožitje med starejšimi in mlajšimi generacijami, ključno pa je pridobiti tudi dovolj razumljivih in natančnih informacij, kako si urediti življenje, ko se naša leta umirijo. »Danes živimo v povprečju dve desetletji dlje, kot so živeli naši dedje pred slabim stoletjem. Stari ljudje so večinoma solidnega zdravja, sposobni in samostojni. Svetovna populacija starejših narašča, v prihodnjih desetletjih bomo tako imeli veliko večjo vlogo ne le pri skrbi zase in v družbenem življenju, temveč tudi na gospodarskem in delovnem področju.« Življenjska doba se daljša, današnji starejši ljudje so bolj vitalni in vedoželjni od prejšnjih generacij. To kažejo tudi vprašanja, ki jih vsak dan sprejemajo na brezplačni številki klicnega centra Varna starost (080-22-46).

Kako bo na stara leta?

V brošuri najdemo napotke, na koga se obrniti, če potrebujemo nasvet ali pomoč zase ali svoje bližnje, predstavljeni so različne možnosti za bivanje (najemna in oskrbovana stanovanja, domovi za starejše), nekateri ponudniki oskrbe, storitev in izdelkov, namenjenih starejšim. Svetuje, kako se pripraviti na upokojitev, kako ostati aktiven tudi po njej, kaj spremeniti v stanovanju, kaj je pametno urediti, ko smo še čili in zdravi, predstavljena je pomoč na domu. Velik del je namenjen odgovorom na značilna vprašanja, ki se porajajo starostnikom ali njihovim bližnjim, na primer vnukom, ki bi radi pomagali babici pri domači negi bolnega dedka in jih zanima, katere pripomočke potrebujejo in kje naj jih kupijo. Zelo pomembno je, poudarjajo, da si ustvarimo cilje in načrte za preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

Zanimiva je ugotovitev Zveze društev upokojencev Slovenije: 79 odstotkov slovenskih državljanov, starejših od 69 let, je lastnikov bivalnih enot, v katerih živijo. Ker jih zaradi navezanosti nočejo prodati, postanejo ujetniki svojih energetsko potratnih nepremičnin, ki jih težko vzdržujejo. »V Španiji so nekatere take že kar mrtve manjše kraje v socialnem pilotnem poskusu uspešno oživili prav z akcijo ozaveščanja starejših o prodaji takih bivališč mlajšim družinam. Starejši so s prodajo ali zamenjavo dobili sredstva za nakup ustreznega ali prilagojenega varnega stanovanja v naseljih oskrbovanih stanovanj, poleg tega pa jim je ostalo še nekaj denarja za bolj kakovostno življenje.«