Za večino virusnih obolenj ni univerzalnega zdravila, zato je največ, kar lahko storimo, da lajšamo simptome okužbe in krepimo oslabljen imunski sistem. Ta mora biti nenehno na preži pred neželenimi mikrobi. Pomagajmo si sami. Zimskim obolenjem se na žalost ni možno popolnoma izogniti, tveganje pa se lahko bistveno zmanjša oziroma laže prebolimo, če poskušamo kar najbolj upoštevati nekaj pravil. Na prvem mestu se moramo seznaniti s simptomi in ugotoviti, ali gre za prehlad ali gripo, o čemer podrobneje pišemo na naslednjih straneh. Tu pa preglejmo, kako si lahko težave pri obolenjih olajšamo sami. Zavedati se moramo tudi, da smo za morebitne zaplete najbolj dovzetni v prvih dneh okužbe.
Počitek in čaj
Priporočljivo je, da nos vlažimo in čistimo s fiziološko raztopino, za razkuževanje grla uporabljamo mlačno vodo, v kateri smo raztopili žličko soli, oblečemo se toplo. Papirnate robčke vedno vržemo v straniščno školjko namesto na mizo, pod blazino in v žepe, kjer se povzročitelji veselo razmnožujejo. Enako kot pri gripi.
Redno menjavanje (prepotene) posteljnine je med prebolevanjem bolezni nujno, prav tako moramo zavreči zobne krtačke, ko ozdravimo. Najverjetneje tudi ni treba ponavljati o priporočljivosti pitja veliko tekočine, počitku, uživanju vitaminov in zdrave hrane, preoblačenju pižame, zračenju in dodatnem vlaženju prostorov. Med čaji, ki učinkovito zdravijo prehlad, izstopa bezgov, ki spodbuja potenje, telo očisti strupenih snovi in spodbuja prekrvitev, pri obolenju dihal pa nikar ne pozabite na grgranje poparka iz posušenih listov žajblja. Pripravimo ga tako, da posušene liste prelijemo z vrelo vodo. Po želji lahko okus, tako kot pri vseh čajih, izboljšamo z žličko medu. Vročino pa pomaga zbiti čaj iz cvetov bezga in kamilice, ki je zelo dobro zdravilo pri vseh lažjih virusnih obolenjih. Raziskave so pokazale, da se bezgov čaj odlično spopada tudi z gripo. Iz domačih zelišč si pripravimo kopel, ki je blagodejna za celotno telo, saj pritisk vode stisne vene in potisne kri proti srcu. Tako spodbudi srce, da začne hitreje delati in seveda hitreje biti, toplota pa sprošča mišičje in duha. Voda v kopeli naj bo prijetno topla, ne sme pa biti prevroča. Najprimernejša je temperatura med 35 in 38 stopnjami. Čas kopanja omejimo na 20 minut, v nasprotnem se rada pojavi utrujenost.
Zdravi obroki
Med prebolevanjem bolezni in tudi sicer poskrbimo, da bo naša prehrana bogata z vitamini in minerali ter beljakovinami. Najbolj priporočljiva sta sveže sezonsko sadje in zelenjava, predvsem surova, ob tem naravni riž, beljakovine poskušajmo dobiti iz stročnic, zdravih oblik mesa (divjačina), probiotičnih izdelkov. V svežem sadju in zelenjavi je veliko vitamina C, ki je eden najboljših zaščitnikov pred okužbami. Večji odmerki vitamina C so dokazano učinkoviti, zato sodijo citrusi med moderna ljudska zdravila proti prehladu. Dnevno je priporočljivo spiti do pol litra limonade ali svežega pomarančnega soka. S karotinom bogata zelenjava (korenje, paradižnik, rdeče vrtne rastline) deluje preventivno, ob tem pa seveda tudi vsa temno zelena listnata zelenjava (solate, špinača, blitva, ohrovt, brokoli), ki krepi odpornost sluznice.
Resnice in zmote
O prehladu kroži kar nekaj prepričanj, ki jih je zagotovo slišal vsak izmed nas, a vendarle jih je pametno preveriti in prava pripročila upoštevati.
- Mraz je glavni krivec za nastanek prehlada. Ne drži! Ključno vlogo pri nastanku okužbe zgornjih dihal igrajo virusi, ko pridejo v stik z nosno sluznico. Največja možnost, da povzročijo okužbo, je pri bolj vlažnem zraku.
- Ko smo prehlajeni, nam prija in pomaga savna. Delno drži. Priporoča se namreč le pri prvih znakih prehlada. Savna z aromaterapijo blagodejno deluje na dihala in kožo ter okrepi odpornost. Odsvetuje pa se bolnim in tudi pri zvišani telesni temperaturi.
- Ker se prehlad konča sam od sebe, simptomov ni treba blažiti. Ne drži! Lajšanje težav je smiselno, saj s tem omilimo utrujenost in vse, kar prispeva k slabemu počutju. S tem tudi preprečujemo morebitne zaplete. Poleg počitka poskrbimo predvsem za dovolj tekočine in ustrezno vlažnost bivalnih prostorov.
Koristni namigi
Virusnih obolenj ne gre podcenjevati, saj se lahko razvijejo v hujšo bakterijsko okužbo srednjega ušesa, obnosnih votlin ali spodnjih dihal. Z lajšanjem simptomov zmanjšamo tudi nevarnost okužbe ljudi, ki so okoli nas.
• Ne spimo ne manj ne več, kot potrebujemo.
• Vsako jutro si s posebnim strgalnikom očistimo jezik.
• Uživajmo hrano, ki krepi sluznico in čisti dihalne poti (korenček, repa, črna redkev, hren).
• Jejmo čim manj hrane, ki zasluzi dihalne poti, torej mleka, mlečnih izdelkov in kruha.
• Od tistega, ki kašlja ali kiha, se oddaljimo vsaj en meter oz. spimo v drugi sobi.
• Pripravimo si čaj iz materine dušice, ki razkužuje dihalne poti. Pijmo ga dvakrat na dan, med obroki.
• Ko se počutimo bolje, se podajmo na sprehod na svež zrak.