Raziskava, v katero je bilo vključenih tisoč britanskih staršev, je pokazala, da 79 odstotkov teh prekomerno hrani svoje otroke v predšolskem obdobju, kar vodi v debelost v tej starostni skupini. Prav ta je v zadnjih letih v izjemnem porastu in zato prehranski strokovnjaki vsem staršem polagajo na srce: prilagoditi je treba kvaliteto in kvantiteto otroških obrokov.
Kaj in koliko
Za otroka v starosti od prvega do četrtega leta količina testenin ali riža kot priloga ne bi smela presegati petih jedilnih žlic, zalogaj pire krompirja v enem obroku pa ne štirih. Ko gre za ocvrte krompirčke, so dovolj štirje koščki. Otrok v tej starosti za zajtrk ne potrebuje več kot polovice rezine kruha, za kosilo ali večerjo pa le eno do tri žlice mastne ribe, polovico manjše klobasice, od dve do pet žlic omake iz mletega mesa ter od 90 do 125 mililitrov domače bistre juhe. Za zajtrk bo prav tako dovolj od tri do šest žlic suhih koruznih kosmičev.
Ob tem strokovnjaki vse glasneje opozarjajo starše, da svojemu podmladku prevečkrat ponujajo suho sadje in razne kosmiče, ki vsebujejo velik odstotek sladkorja, ter hkrati dodajajo, da bi slaščice morali strogo omejiti na enkrat tedensko.
Ko gre za predelane mesnine, sta mleto meso in šunka dovoljena, a v manjših količinah, spodbujajo pa uživanje svežih rib in jajc.
Individualne potrebe
Judy More, pediatrinja in prehranska strokovnjakinja, pravi takole: »Menimo, da starši potrebujejo natančnejšo informacijo o tem, s čim in v kakšnih količinah naj hranijo svoj podmladek. Obroki bi se morali zmanjšati na tiste iz leta 1990, ko otroška debelost ni predstavljala tolikšne težave, sicer pa bi se morali starši bolj kot na natančne količine zanašati na razvoj otroka. Če je njegova teža zdrava in jo pridobiva v mejah normale, gre seveda upoštevati njegov tek ter zmanjšati le količino nezdravih prigrizkov. Nikoli pa hrane ne bi smeli uporabljati v namen tolažbe ali nagrade. To namreč počne 36 odstotkov vprašanih, le 25 odstotkov pa je zaskrbljenih zaradi morebitne debelosti otroka v prihodnosti.
73 odstotkov staršev meni, da njihovi otroci jedo premalo, 71 odstotkov jih priznava, da svojemu podmladku otrokom ponujajo več slaščic, kot je dovoljeno oziroma priporočljivo.
Zatrta narava
Gill Harris, otroški psiholog, zatrjuje, da imajo otroci svoj mehanizem uravnavanja količine zaužite hrane, ki pa ga starši s tem, ko jih silijo pojesti več, porušijo. Prav zato bi morali pustiti da otrok poje, kolikor lahko, četudi hrana ostane na krožniku.
V nasprotnem primeru pride do prekomernega hranjenja, kar vodi v otroško debelost. Glede na statistiko je v Veliki Britaniji predebelih petina predšolskih otrok, trend pa je zaznati tudi v drugih državah razvitega sveta. 33 odstotkov tistih, ki v zgodnjem otroštvu tehtajo preveč, ima težave s kilogrami tudi tedaj, ko dopolnijo 11 let, kar je nedvomno razlog za preplah in za spremembe v njihovi prehrani, za kar so na prvem mestu odgovorni starši. Ti naj bodo predvsem dober zgled ter naj skrbijo za primerno količino, sestavo obrokov in rutino hranjenja. Tudi ta je, z vidika usvajanja pravega odnosa do hrane, pomembna.
In za konec
Znanstveniki dodajajo še, da povezave med večerjo po 20. uri in otroško debelostjo niso našli, a vendarle v prid kakovostnega spanca, ki je za razvoj otrok prav tako pomemben, pozne obroke odsvetujejo.
