Dopust je sinonim za sproščanje in umik pred vsakdanom, natrpanim s številnimi obveznostmi in stresom. Prav zadnji je pogost spremljevalec človeka pred in med dopustom ter po njem. Če smo še pred desetletjem o stresu govorili predvsem po vrnitvi z dopusta, danes ni več tako zdaj smo mu nenehno podvrženi. Živimo hitro, pokamo po šivih, na dopust se odpeljemo pravzaprav iz službe. Se še spomnite svojega zadnjega? Ne? Potem je vaše zdravje ogroženo! Vse več dokazov je, da postajamo brez ustreznih premorov od službe, oddiha neučinkoviti. Kariera ni sprint, temveč bolj tek na dolge proge. Če v službi ostajate dolge ure po koncu delovnega dne, ste vse manj ustvarjalni in tudi delati ne morete enako intenzivno kot na začetku dneva. In ste tudi na dobri poti v izgorelost. Oddih je pravzaprav nujen za preživetje, za telo in dušo bolje se počutimo, manj smo pod stresom, bolje spimo, okrepijo se tudi partnerski odnosi …
»Dopust je čas, ko naj bi se sprostili, odpočili in si nabrali novih moči. A vedno ni tako. Dopust je lahko tudi vir dodatnega ali novega stresa. Veliko ljudi danes pripoveduje, da si dopusta finančno ne morejo privoščiti. To jim lahko povzroča občutke velikega neuspeha in razočaranja,« pravi dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije.
Trije tedni
Pred več kot petnajstimi leti so v ZDA opravili raziskavo o učinkih dopusta na zdravje, raziskovalci so ugotovili, da potrebuje človeški organizem tri tedne, da se spravi k sebi, na nulo. Potem pa se začne sproščati, za to potrebuje še dva tedna! Samo tak dopust naj bi zagotavljal uspešno spopadanje z vsemi zahtevami, ki nas čakajo. In kar je najpomembnejše: ohranja zdravje! Toda trije tedni dopusta se zdijo marsikomu praktično nedosegljivi, pravzaprav utopični. Pravila, kako dolgo naj bi trajal dopust, ni. »To je odvisno od posameznika, njegovih potreb, navad in zmožnosti. Zelo obremenjeni se morajo ustrezno razbremeniti že med letom, saj ne moremo počivati na zalogo. Največja napaka, ki jo delajo ljudje v zvezi z dopusti, so nerealna pričakovanja. Idealni dopust ne obstaja, zato je pomembno, da za dopustovanje izberemo kraj, čas in način, ki zadovoljujejo hkrati kar največ potreb,« svetuje Zvezdana Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike, koordinatorke referenčnih ambulant v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Delamo veliko, nadrejeni od nas pričakujejo še več, da bi vse opravili, neredko ostajamo v službi dlje – zaradi tega trpijo družina, partner in otroci, to pa ustvarja nove težave, svarijo psihologi. Frustracije se nabirajo, z njimi bomo opravili na dopustu, smo prepričani. A to je napačen pristop: na dopust bi morali odhajati brez prevelikih pričakovanj, vsaj glede partnerskih odnosov. »Dopust ni le ponovitev že poznanih vzorcev odnosov, ampak se na dopustu konflikti lahko tudi zelo zaostrijo. Zakaj se partnerja spreta prav na dopustu? Velikokrat je razlog razhajanje v pričakovanjih. Nekdo ga želi izkoristiti za pogovor o vseh mogočih temah, za katere vedno zmanjkuje časa. Drugi potrebuje le mir, ker samo tako čuti, da pridobi energijo za naprej. Konflikt je v tem primeru edini mogoč izhod, s katerim eden pridobi mir, drugi pa znan občutek nerazumljenosti, s katerim se zaposli do konca dopusta. In tudi v tem primeru lahko rečemo, da si partnerja čustvenega dopusta ne moreta privoščiti,« je prepričana Poljak Lukekova.
Če torej poskušamo v kratkem dopustniškem času nadoknaditi vse, kar smo zamudili med letom, je razočaranje neizbežno. Težav zato ne rešujte na oddihu, svetujejo strokovnjaki, in še, da se poskušajte čim bolj sprostiti. »V praksi vedno pogosteje srečujem zgodbe, ko si ljudje dopusta čustveno nočejo, ne morejo privoščiti oziroma jim to ne uspe. Odpravijo se s svojimi družinami na dopust, vendar se jim ne uspe ločiti od svojih skrbi, dejavnosti in službe. Zato je razočaranje še večje. Pričakovanje, da bo na dopustu vse drugače, in spoznanje, da le sprememba kraja ne razreši naših težav, lahko povzročita velike stiske. In ljudje, ki imajo že marsikatero izkušnjo, da jim sproščen in nepredvidljiv čas prinese veliko več napora kot zapolnjen vsakodnevni urnik, si tudi dopust poskušajo napolniti z vsemi že utečenimi dejavnostmi s seboj vzamejo polno knjig, rezervirajo vse razpoložljive termine športnih dejavnosti itd. S tem pa zamudijo bistveno priložnost, ki jo dopust ponuja, in to je doživeti nekaj novega, spontanega. Strah pred samim sabo in nezaupanje do drugih mnogokrat povzročita, da prenehamo biti spontani, ustvarjalni. Čustven dopust pa pomeni dovoliti si spustiti tudi te obrambe in spet poskusiti nekaj novega tako v partnerskem odnosu kot v odnosu do otrok,« pravi Poljak Lukekova.
Akcija in brezdelje
Dopust naj bo aktiven in pasiven. Pasivnost pomeni spanje, brezdelje, aktivnosti pa se pri posameznikih razlikujejo, odvisno od želja in potreb človeka: kdor pretežno sedi, se bo verjetno več gibal. Kdor živi v mestu, bo čim več dopustniškega časa preživel v naravi. Če dopust preživljate na morju, veliko plavajte. Veliko je tudi tistih, ki se sicer redno odpravljajo na dopust, a si v resnici ne dovolijo spočiti: še med ležanjem na plaži se ne odtrgajo od pametnega telefona ali prenosnega računalnika in nenehno preverjajo elektronska sporočila, kot bi se bali biti nekaj časa odrezani od službe ali potencialnih priložnosti. Po neki raziskavi je kar 44 odstotkov ljudi med počitnicami – delalo!
Seveda vam ni treba ležati na plaži, če vam ni do tega, odpravite se v mesto, ki si ga že dolgo želite obiskati, pojdite v hribe, ob gorsko jezero, ne nazadnje si tudi doma lahko organizirate odlične počitnice. Med temi si napolnimo baterije in zmanjšamo raven stresa ter poskrbimo za svoje zdravje, zmanjšamo verjetnost, da nas napadeta bolezni sodobnega človeka: stres in sindrom kronične izgorelosti, pravi Vražičeva: »Da oddih blagodejno vpliva na naše počutje, so celo izmerili: pri spočitih dopustnikih so še pet tednov po koncu počitnic zaznali nižjo raven stresa. Pravilo je preprosto: tisti, ki na počitnicah bolj uživa in se popolnoma sprosti, tudi po vrnitvi v vsakdanje življenje dlje uživa v njihovih pozitivnih učinkih.«
Odkimavate? Dvomite? Potem nujno potrebujete dopust!
Vsakih 62 dni Strokovnjaki priporočajo razporeditev dopusta, na primer dva krajša med letom in enega daljšega. Zaposleni bi si morali privoščiti oddih vsakih 62 dni, sicer tvegajo izgorelost, kar je slabo zanje in delodajalce, pravi Zvezdana Vražič: »Tisti, ki si ne privoščijo počitnic vsaka dva meseca, hitreje postanejo tesnobni in agresivni, pogosteje občutijo različne bolečine in imajo težave s spancem. Vendar je realnost drugačna: britanska študija kaže, da si le eden od petih zaposlenih privošči oddih vsaka dva meseca, 44 odstotkov pa se jih na letni dopust odpravi vsakih šest mesecev ali še redkeje. Mišljenje, da je spočit delavec boljši delavec od (pre)utrujenega, danes niti delodajalcem ni več tuje. Da so spočiti in osveženi zaposleni na delovnem mestu učinkovitejši in zagrešijo manj napak od kolegov, ki si počitnic sploh ne privoščijo, so študije namreč že dokazale.« |