Astma spada med najpogostejše kronične bolezni. V Sloveniji zanjo boleha okoli šestnajst odstotkov odraslega prebivalstva, zdravljenje pa je k sreči že tako napredovalo, da lahko oboleli živijo povsem neovirano. Vzroka za to vnetje dihalnih poti medicina še ne pozna, znano pa je, da ga pospešujejo alergeni, virusi, bakterije in nekateri drugi sprožilci.
Neugodna industrializacija
Kašelj, težka sapa, tiščanje in piskanje v prsih so značilni znaki, ki se lahko pokažejo že v otroštvu, pojav dihalnih težav (in številnih drugih zdravstvenih tegob) pa lahko spodbujata še onesnaženje in urbanizacija okolja, pojasnjuje dr. Milan Hosta, vodja društva Astma in šport ter direktor Spolinta, inštituta za razvoj športa: »Mednarodne raziskave o dihanju kažejo, da se frekvenca dihanja in s tem volumen zraka, ki ga vdihamo, vztrajno povečuje od leta 1950 naprej. To sovpada z industrializacijo družbe, vse bogatejšo prehrano in ne nazadnje tudi z vse manj napornimi telesnimi dejavnostmi. Ne samo astme, veliko več je nenalezljivih kroničnih bolezni, ki so posledica odtujenosti od narave, nezdravih navad in onesnaženega okolja. Tudi nekakovostna hrana vsekakor ruši ravnovesje telesa, po nepotrebnem pospešuje dihanje in slabša zdravje.«
Nimajo vsi bolniki z astmo alergije, je pa astma pogosto povezana z alergijskim rinitisom, zato je pri obravnavi bolnikov ključna opredelitev vsakršnih občutljivosti iz okolja. Kronični rinitis je po podatkih Klinike Golnik astmi najpogosteje pridružena bolezen: sprožajo ga alergeni in virusi, spremljajo pa nahod, kihanje, srbenje in ščemenje nosu, izcedki iz nosu ali celo zamašenost. Posebno obravnavo zahtevajo tudi bolniki, ki so občutljivi za acetilsalicilno kislino (aspirin) in nesteroidne antirevmatike (protibolečinska zdravila), ki lahko poleg drugih alergijskih znakov povzročijo tudi astmatsko dušenje.
Naravne metode
Astmo zdravimo s preprečevalci, najpogosteje inhalacijskimi glukokortikoidi, ki zmanjšujejo astmatsko vnetje sapnic in s tem preprečujejo simptome in poslabšanje astme, in olajševalci, denimo bronhodilatatorji, ki sproščajo mišice sapnic in zmanjšujejo zaporo dihalnih poti, s tem pa olajšujejo dihanje, za hude oblike pridejo v poštev tudi biološka zdravila.
Seveda pa so na voljo še številne druge metode, opozarja dr. Hosta, ki meni, da z zdravili predvsem lajšamo simptome: »Nasploh je pretirana medikalizacija zdravja tudi v Sloveniji že prešla meje dobrega okusa. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so mnogi ljudje, ki so se udeležili naših Dihalnic, delavnic zdravega dihanja, kjer poučujemo tudi butejkovo metodo dihanja po ruskem zdravniku, sposobni nadzirati dihanje tako, da astme pravzaprav ni več. Pri nekaterih veliko vlogo odigra prava prehrana, ki dodatno ne spodbuja vnetnih procesov. Kar nekaj je še metod, po katerih posegajo bolniki z astmo: akupunktura, ajurvedsko zdravljenje, zelišča, bioresonanca in različne bioenergijske terapije.« Priložnosti za zdravljenje in obvladovanje astme je torej iz leta v leto več, pri vsaki pa je ključen reden in temeljit nadzor, kajti: »Tisti bolniki, ki ne nadzirajo dobro simptomov, so še vedno ovirani pri telesnih dejavnostih, športu, slabše spijo in podobno!«
Bolezen je treba raziskati
Nadzor nad boleznijo lahko ovirajo debelost, obolela ščitnica, sladkorna bolezen in popuščanje srca, vsekakor pa je izjemno pomembno, kot poudarja dr. Hosta, da se oboleli poglobi vase ter ugotovi vzroke za preobčutljivost pljuč in neustrezno dihanje. »Namreč, alergenom, kot so pršice, cvetni prah in podobno, se težko popolnoma umaknemo, zato mora bolnik raziskati, kdaj so se težave začele, pogosto so povezane z močnimi in dolgotrajnimi čustvenimi stanji, ki imajo lahko izvor v zgodnjem otroštvu,« je prepričan sogovornik, ki pristavlja, da so pri otrocih prav starši ključni za učinkovito zdravljenje: »Najprej je treba povedati, da je lahko tudi čustveni odnos s starši razlog za nastanek astme. Otrok je namreč s čustveno popkovino vezan na mamo tja do šestega leta starosti. Zato je zelo pomembno, da je mama čustveno stabilna v tej za mnoge naporni fazi zgodnjega družinskega življenja. Če je skrb za otroka pretirana, se ga zavija v vato, se mu ne dovoli, da se postopoma in svojim sposobnostim primerno osamosvaja, se to lahko pokaže kot motnja dihanja, ki rezultira kot astma.«
Šport in gibanja sta ključna za vse, da se morajo oboleli za astmo izogibati naporom, pa ne drži, opozarja dr. Hosta: »Vsak se mora dovolj pogosto in intenzivno gibati, tudi bolnik z astmo. Ti naj bodo pozorni, da pri povečanem naporu vseeno dihajo skozi nos, saj bodo tako manj obremenili pljuča in imeli manj težav z astmo. Na Dihalnicah učimo, kako se lahko tudi športnik z astmo ogne težavam in kljub temu dosega vrhunske rezultate.«