Multipla skleroza je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi. Diagnoza se največkrat postavi med 20. in 40. letom starosti. Je degenerativna bolezen živčevja, pri katerem propadajo mielinske ovojnice živcev (demielinizacija). Zaradi te poškodbe se informacije prek živcev ne prenašajo in tako prihaja do okvar, ki se najpogosteje kažejo v okvari vida, okvari sluha, izgubi ravnotežja, utrujenosti, težavah kognitivnega mišljenja, inkontinenci (težavah z zadrževanjem in odvajanjem vode) in druge. V Sloveniji živi okoli 3500 oseb z multiplo sklerozo. Za boleznijo pogosteje obolevajo ženske kot moški. Razmerje med številom obolelih žensk in moških je 2 : 1. Vzroka za pojav multiple skleroze ne poznamo, vemo, da bolezen ni dedna, verjetno pa na njen nastanek vplivajo spremenjen dedni zapis in dejavniki iz okolja. Oseba ima prevalenco okolja, v katerem je živela do 15. leta starosti. Pojavnost je pri ljudeh, ki živijo v ekvatorialnem pasu, nižja kot pri vseh, ki živimo v geografskih pasovih z manj sonca in s tem z manj vitamina D v telesu.
Različne oblike bolezni
V začetni fazi se multipla skleroza največkrat kaže v recidivno-remitentni obliki (RRMS), za katero so značilna obdobja izboljšanja in poslabšanja bolezni. Takšna oblika bolezni, ki jo ima 60–80 % bolnikov, se lahko pri 40 % bolnikov spremeni v sekundarno napredujočo obliko (SPMS). Za to obliko so še vedno značilni zagoni bolezni, vendar so faze izboljšanja izredno šibke. Zdravstveno stanje bolnika po zagonu se pri SPMS nikoli ne povrne na stanje pred zagonom. Primarno napredujoča MS se pojavi pri približno 10 % bolnikov. Za njo je značilno, da se znaki in simptomi vsaj 12 mesecev nepretrgoma slabšajo brez vmesnih izboljšanj. Pri 15 % bolnikov tudi po 15 letih bolezen ne napreduje ali pa pride le do neznatnega napredovanja prizadetosti, ti bolniki imajo benigen potek multiple skleroze.
Vse bolj izpopolnjena zdravila za zaviranje bolezenskega procesa
Zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo. Osnovni cilj zdravljenja je, da je bolnik brez zagonov bolezni in znakov, ki bi kazali na napredovanje bolezni. Poznamo pa številna t. i. imunomodulatorna zdravila, s katerimi lahko vplivamo na bolezenski proces in s tem napredovanje bolezni, zaradi česar se izboljšata kakovost življenja in zmožnost za delo, poleg tega to odpira možnost za ustvarjanje družine. To je še posebej pomembno, saj za multiplo sklerozo zbolevajo predvsem mladi ljudje, ki so na začetku delovne in siceršnje življenjske poti.
Zmanjšanje produktivnosti (kratkotrajna odsotnost, dolgotrajni bolniški stalež in predčasna upokojitev) predstavlja največji posamezni delež socialnih stroškov in presega stroške zdravljenja z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni. Z zdravili se bolezen še ne da pozdraviti, lahko pa jo zelo učinkovito obvladujemo in upočasnjujemo njen razvoj.
Za to je potrebno zavzeto in disciplinirano sodelovanje vsakega posameznega bolnika ter celotnega zdravstvenega tima, ki sodeluje v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Medtem ko je pred dvema desetletjema veljalo, da se je večina bolnikov upokojila že kmalu po postavitvi diagnoze, je zdaj ta trend popolnoma drugačen. Multipla skleroza je danes neprimerno 'prijaznejša', kot je bila še pred dvema desetletjema.
