Možgani: strašljivo zapleten organ

V njih je 100 milijard nevronov, med njimi pa na tisoče povezav. Izraženo v dolžini je to približno 200.000 kilometrov. Podatek, ki strašljivo zapletenost le potrjuje. Zapletenost pa potrjuje tudi dejstvo, da vse skrivnosti tega organa še zdaleč niso odkrite.

Možgani se najintenzivneje razvijajo prva leta po rojstvu. Ko otrok sprejema dražljaje iz okolice, se v njegovih možganih vzpostavljajo pomembne nevronske poti, ki jih bo uporabljal vse življenje. Večkrat ko se neki dražljaj ponovi, bolj 'uhojena' postaja določena nevronska pot, kar pomeni, da bodo znali možgani ta dražljaj interpretirati vsakokrat, ko se bo pojavil. Nevronske povezave med živčnimi celicami se v prvih letih življenja vzpostavljajo neverjetno hitro, zato so bili nevrologi prepričani, da se škode, ki nastane zaradi prirojene okvare čutila in posledične nezmožnosti sprejemanja dražljajev, v poznejših letih ne da več popraviti.

Teden možganov

»Nove informacije, nov pogled na soočanje s krizami, boljše razumevanje delovanja možganov, torej boljše razumevanje samih sebe. Teden možganov odpira vprašanja o temah, o katerih se morda še niso spraševali, ter predstavi nov pogled na stare teme. Obiskovalci lahko pričakujejo zanimiv in zabaven teden, ko imajo priložnost zastonj poslušati strokovna predavanja, obiskovati filmske projekcije, se izpopolnjevati na delavnicah in prispevati svoja mnenja v debatah. Poleg tega bodo videli, kaj se dogaja na področju nevroznanosti v Sloveniji, in imeli možnost spoznati tako najprominentnejše strokovnjake kot mlade nadobudne nevroznanstvenike,« na vprašanje, kaj prireditev, kot je Teden možganov, lahko prinese navadnim smrtnikom, odgovarjata Hana Hawlina in Dolores Trol, vodji organizacije Tedna možganov 2017. Ta bo potekal od 13. do 17. marca in bo že trinajsta prireditev po vrsti, dogajanje bo v Ljubljani, Novem mestu, Izoli, Mariboru, Murski Soboti, Velenju, Tolminu in Idriji.

Sogovornici pojasnjujeta, da prireditev poteka pod okriljem SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost (je neprofitno), ki povezuje nevroznanstvenike v Sloveniji in tujini v znanstveno-raziskovalnih projektih ter izobražuje javnost o delovanju živčevja v zdravju in bolezni, o pomenu raziskovanja živčevja in o uporabi znanja za kakovostno življenje posameznika in družbe. »Pod okriljem društva v projektni skupini Gube (ta šteje več kot 40 študentov in praktikantov psihologije, medicine, kognitivne znanosti, sociologije in še česa) prostovoljno delamo vse leto, saj verjamemo, da je razumevanje možganov in prek tega razumevanje lastnega delovanja, razumevanje drugih in družbe, pogostih bolezni in duševnih motenj, poglavitnega pomena. Vsi imamo možgane, za katere je treba skrbeti, in dober način, da jih intelektualno nahranimo, je, da se udeležimo Tedna možganov,« dodajata.

Krizni novi svet

Osrednja tema letošnjega tedna možganov je Krizni novi svet. Kako naj to sporočilo razumejo obiskovalci? »Začetek leta 2017 deluje precej distopično; po mnenju medijev nam grozijo migranti, razpad EU, globalno segrevanje, teroristi, tajkuni, strokovnjaki in še vrsta podobnih tegob. Družbene krize se zrcalijo v življenjih posameznikov, ki se vsakodnevno spopadamo z novimi skrbmi, anksioznostjo, depresivnostjo in novodobnimi odvisnostmi – od spleta, pornografije, družabnih omrežij, videoigric. Vendar, ali je kriza nujno nekaj slabega? Kriza predstavlja porušeno ravnovesje, ki opozarja na potrebo po spremembah. Na prvi pogled se zdi samo kot nesreča, a obenem je priložnost za izboljšanje, rast in razvoj. Skozi evolucijo so krize oblikovale človeško vrsto, skozi zgodovino so krojile našo kulturo, politiko in gospodarstvo, skozi posameznikovo življenje krize oblikujejo njegovo identiteto. So torej krize normalen in nujen del življenja? Je mogoča prihodnost brez kriz? Bi si tega sploh želeli? Pod naslovom Krizni novi svet prevprašujemo, ali je sodobna situacija nekaj novega, posebnega, apokaliptičnega. Ali je res taka kriza, kot vsi kričijo? Morda z odzivi, kot sta strah in stres, krizo še poglabljamo? Proučili bomo delovanje kriz v naših možganih in skupaj razmišljali, na kakšne načine v osebnih in družbenih krizah prepoznati priložnosti, da se iz njih izvlečemo še boljši, kot smo bili prej,« povesta Hana Hawlina in Dolores Trol.

Posebnih manifestov letos ne bo, bodo pa v sredo, 15. marca, ob 20. uri v atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana) zaznamovali 2. slovenski dan možganov; skozi predavanja in delavnice bodo ljudem predstavili novodobne krize (tesnobnost, psihosomatika, zasvojenosti z družabnimi omrežij, pornografijo, videoigricami...) in poti, kako se z njimi spoprijemati. »Lotili se bomo raziskovanja najrazličnejših oblik kriz – od osebnih in odnosnih do družbenih in sistemskih – ter poskušali ugotoviti, ali niso porušena ravnovesja morda ključnega pomena za posameznikov in družbeni razvoj,« je ob prihajajočem tednu povedala organizatorka Maruša Geršak.

»Možgani so vedno znova zanimiva tema, kar se vidi v tem, da je Teden možganov vsako leto bolj obiskan. Ta tema kot vedno naslavlja tudi povezavo med telesnostjo in duševnostjo, organom in dušo,« je dodal dr. Vid Vodušek, predavatelj in organizator Tedna možganov.