V zadnjem času vse več ljudi toži, da niso dobro spali. Mesto je že zdavnaj utihnilo, kazalci na uri so se že večkrat odvrteli, odkar ste legli v posteljo, a spanca ni in ni. Pomagali niso niti toplo mleko z žličko medu, meditacija, branje (dolgočasne) knjige, svoje je naredila šele tabletka. Če niste pod hudim stresom, zaradi pretiranih delovnih obveznosti, na primer, zaradi katerih ste prisiljeni delati dlje, oziroma ne doživljate izrednih situacij, se vam to ne bi smelo dogajati.
Nespečnost kot epidemija
Spanje, ena od fizioloških funkcij organizma, je nujno za normalno delovanje telesa. Vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje in ima pomembno vlogo tudi pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih kognitivnih sposobnostih … Pomanjkanje spanja vodi v motnje razpoloženja, poslabšanje zbranosti, spomina in porušene ritme izločanja hormonov. Po slabo prespani noči imamo zmanjšano pozornost, priklic in pomnjenje, dolgotrajne posledice pa lahko prinašajo debelost, diabetes, zmanjšano imunsko odpornost in tudi raka. Že teden pomanjkljivega spanja povzroči spremenjeno aktivnost v naših genih, ki urejajo odziv na stres, imunost, vnetje in zdravje na splošno!
Težave s spanjem ima 45 odstotkov prebivalstva; bi lahko rekli, da so globalna epidemija? »Res je. Tovrstne težave so zelo pogoste in v preteklosti se tega nismo dovolj zavedali. Motnje spanja vplivajo na funkcioniranje posameznika čez dan in so pogosto vzrok prometnih nesreč, poškodb pri delu in zlasti pri mlajših tudi tveganih oblik vedenja,« pravi asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistka pediatrije in otroške nevrologije, predstojnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Najpogostejša motnja spanja v vseh starostnih skupinah je nespečnost, pove asist. dr. Gnidovec Stražišarjeva: »Vzroki zanjo so najrazličnejši, velikokrat je pridružena drugim somatskim in psihiatričnim boleznim. Zelo pogoste so tudi motnje dihanja v spanju in različno dogajanje v spanju, ki ga imenujemo parasomnije. V mednarodni klasifikaciji motenj spanja je 90 različnih, vzroki zanje so najrazličnejši. Lahko gre za prave, kronične nevrološke bolezni, motnje spanja zaradi drugih kroničnih obolenj, neustrezne higiene spanja in drugih neugodnih vplivov iz okolja, zaradi uživanja nekaterih zdravil ali drugih substanc. Včasih pa pravega vzroka za nekatere sicer dobro definirane motnje spanja sploh ne poznamo.«
Vse več bolnikov
Nespečnost so težave pri uspavanju in/ali vzdrževanju spanja ter občutek neosvežujočega spanca, ki se pojavlja vsaj tri noči na teden in ga spremljata slabo počutje in slabša učinkovitost podnevi, pravi Svetovna zdravstvena organizacija. Ljudje poročajo o različnih težavah, na primer težavah pri uspavanju, številnih nočnih prebujanjih, zgodnjem jutranjem zbujanju; zaradi slabega spanja ponoči navajajo tudi dnevne težave, kot so utrujenost, motnje zbranosti in spomina, razdraženost in čezmerna dnevna zaspanost. Prihajamo Slovenci po pomoč, kadar imamo težave, ali tiho trpimo doma, smo vprašali sogovornico.
»Zelo težko bi govorili o odstotkih, saj v Sloveniji nimamo populacijskih študij, vsekakor pa je dejstvo, da je v ambulante za motnje spanja napotenih čedalje več bolnikov, kar se kaže tudi v daljših čakalnih dobah. Žal pri nas pri odločevalcih v zdravstvu še vedno ni dovolj prepoznano, da so motnje spanja nevarne, da pa se jih dobro prepoznavati in uspešno zdraviti ter tako preprečiti posledice in zaplete, do katerih lahko privedejo nezdravljene motnje spanja.« Zdraviti je treba vzrok, uspaval ne jemljemo na lastno pest, saj lahko dolgotrajna uporaba teh vodi v nespečnost. Prav je, da spregovorimo o motnjah spanja, poudarja Gnidovec Stražišarjeva, da o njih poročamo svojim zdravnikom, ki nam bodo svetovali in nas napotili k pravemu specialistu, tudi v ambulanto za motnje spanja k somnologu.
V posteljo ob isti uri
Kako naj ravnamo, da bomo lažje, bolje spali? Dosledno moramo upoštevati pravila dobre higiene spanja, poudari Gnidovec Stražišarjeva. Uredimo si čim bolj optimalno spalno okolje, kjer naj ne bo pretiranega hrupa in ne čezmerne osvetlitve. Spalnica naj bo ustrezno prezračena, s primerno temperaturo. Za lažje večerno uspavanje se moramo izogibati fizičnim dejavnostim in vroči kopeli tik pred spanjem. Fizična dejavnost naj bo umeščena v popoldanske ure. Prav tako se zvečer izogibajmo pretežkega ali prelahkega večernega obroka, pitju poživljajočih pijač ali alkohola. Pred odhodom v posteljo ne kadimo. Postelja naj bo namenjena le spanju, zato jo, če se ponoči prebudimo, zapustimo in se spet uležemo, ko čutimo, da smo zaspani, pravi sogovornica in še, da ne poležujmo v postelji, potem ko se zjutraj zbudimo, ampak jo čim prej zapustimo.
»Za boljše spanje vsak dan vzdržujmo redne ure večernega odhoda v posteljo in jutranjega vstajanja. Izogibajmo se spanju čez dan, dovoljeno je le kratkotrajno zgodaj popoldne. Čez dan se raje čim več udejstvujmo na dnevni svetlobi, zvečer pa se zadržujmo v tihem, sproščenem in ne presvetlem okolju.«
In koliko ur naj bi ponoči prespali? National sleep foundation je izdal priporočila, ki jih je povzela večina nacionalnih združenj za spanje. Po njih je priporočljiva količina spanja za odraslega 7 do 8 ur, še primeren razpon pa 5 do 9 ur. Pri otrocih je količina spanja odvisna od starosti. Dobro spanje je tisto, po katerem se zjutraj zbudimo spočiti in naspani in lahko pozneje normalno funkcioniramo čez dan, sklene asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.
Nespeče Za rast in razvoj |
