INKONTINENCA

Motnje se ni treba sramovati

Objavljeno 15. september 2013 16.00 | Posodobljeno 15. september 2013 16.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

Več kot tretjina žensk v Sloveniji in po svetu ima težave z nenadzorovanim uhajanjem seča.

Mnogi so nesproščeni zaradi neprestanega strahu pred neprijetnim vonjem in vidno mokroto, mnogi zavračajo druženja zaradi nenehnega strahu pred iskanjem stranišč in začetnih težav pri pogovoru o tej bolezni. Foto: Shutterstock

Urinska inkontinenca je motnja, pri kateri gre za uhajanje seča, voda nenadzorovano uhaja, čeprav jo poskušamo zadržati. Po različnih svetovnih in domačih statistikah ima tovrstne težave več kot tretjina žensk. Po ocenah zelo slabša kakovost življenja najmanj petini ljudi, starejših od 35 let, v višji starosti, predvsem pri ženskah po menopavzi, pa je urinska inkontinenca še bistveno pogostejša. Možnosti zdravljenja in ozdravitve so zelo obetavne, zato je treba premagati zadrego in zdravniku čim prej zaupati težavo, saj nas bo sramovanje spravilo v še slabši položaj in še bolj poslabšalo kakovost življenja.

»Urinska inkontinenca je še vedno tabu, ki močno bremeni marsikatero človeško dušo in telo. Po podatkih mednarodnega združenja za urinsko inkontinenco kar 70 odstotkov ljudi s tovrstnimi težavami nikoli ne poišče ne zdravniške ne laične pomoči. Bolniki kot posamezniki le s težavo spregovorimo o njej, saj za nas ni le higienski in zdravstveni problem, marveč tudi socialni. Pomembno se mi zdi, da smo v slovenskem prostoru namenili tej bolezni in tistim, ki so za njo oboleli, ustrezno pozornost s tem, ko smo določili njen dan, to je 14. september,« pravi Slavica Jaušovec, tajnica društva Inkont, humanitarne organizacije, iz Maribora.

Člani društva bodo letošnji dan zaznamovali z dvema dogodkoma: pred dnevi so pripravili predavanje na temo zdravljenja inkontinence, jutri, 14. septembra, pa bo v mariborskem Europarku stojnica, na kateri bodo med 9. in 21. uro seznanjali zainteresirane z dejstvi o tej bolezni, ki lahko prizadene tako moške kot ženske v vseh starostnih obdobjih.

Po podatkih mednarodnega združenja za urinsko inkontinenco kar 70 odstotkov ljudi s tovrstnimi težavami nikoli ne poišče ne zdravniške ne laične pomoči. 

Na vprašanje, kaj je srčika svetovanja ljudem s to boleznijo oziroma kako naj bolniki živijo čim bolj kakovostno, Jaušovčeva pravi: »Inkontinentne osebe že več kot 13 let ozaveščamo, informiramo in jim svetujemo, da težav z nekontroliranim uhajanjem vode ne skrivajo in se jih ne sramujejo. Da bi se ti ljudje počutili kar se da najbolje, se naučili živeti s to težavo, jih vabimo, da se nam pridružijo na strokovnih predavanjih vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 18. uri v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. V mnogo primerih je mogoče inkontinenco ozdraviti ali vsaj obvladati, če čim prej obiščemo zdravnika. Glede na vrsto inkontinence se zdravnik odloči za ustrezno zdravljenje.« Delovanje društva je prilagojeno finančnim sredstvom, še naprej pa se trudijo, da so »prepoznaven, uspešen in spoštovan ponudnik primarne preventive pri odpravi tabuja na področju inkontinence, ginekoloških in uroloških težav«.

Premalo pripomočkov

Društvo Inkont ima 97 članov, ki so, kot ugotavljajo v društvu, še zmeraj nesproščeni zaradi neprestanega strahu pred neprijetnim vonjem in vidno mokroto, zaradi nenehnega strahu pred iskanjem stranišč in začetnih težav pri pogovoru o tej bolezni pa mnogi med njimi zavračajo druženja. Vendar to niso njihove edine težave.

»No, niso le osebni, subjektivni vzroki krivi za težave posameznikov, z inkontinenco so povezani tudi finančni izdatki. ZZZS je že v začetku leta 2011 na novo opredelil medicinskotehnične pripomočke za inkontinenco, ki predvideva manj pripomočkov, ki jih prizadeti lahko dobijo na naročilnico, zato so nekateri s težavami in njihovi svojci občasno prisiljeni uporabljati stare krpe ali higienske vložke. Tudi svojci, ki doma negujejo nepokretnega bolnika, so večkrat v hudi stiski zaradi pomanjkanja pripomočkov za inkontinenco. Primer: njihov bližnji ima večkrat na dan nekontrolirano uhajanje blata, uporabi lahko dve dnevni in eno nočno plenico na dan, ki jih je po določilih ZZZS predpisal osebni zdravnik. Opažamo stisko svojcev in bolnikov, a na žalost jim lahko le svetujemo, naj sežejo po pripomočkih za inkontinenco, saj so bolj primerni od navadnih higienskih vložkov, vpijejo veliko več tekočine in odstranijo vonj po urinu. Večjemu številu ljudi s težavami so pripomočki za inkontinenco ekonomsko nedostopni, kar dobijo predpisano na naročilnico, pa jim ne zadostuje, zato v društvu že vrsto let pomagamo socialno šibkim s pripomočki, ki jih največkrat dobimo od dobrotnikov,« pove sogovornica.

Brez članarine in s fitnesom

V društvu ni članarine, saj je njihova dejavnost namenjena širšemu krogu prizadetih, tudi socialno ogroženim skupinam. Humanitarna dejavnost, ki jo izvajajo prek svojih članov, je dostopna vsem prizadetim posameznikom, ne glede na to, ali so člani društva ali ne. Pripravili so zloženke, letake in plakate s preventivno vsebino, uvedli so redna mesečna strokovna predavanja, dežurstva, pripravili družabna srečanja in tedensko gibalno aktivnost. Pri nakupu in uporabi pripomočkov za inkontinenco pomagajo težko gibljivim in socialno šibkejšim bolnikom, s pripomočki za inkontinenco, ki jih svojci vrnejo in območni Rdeči križ Maribor, že šesto leto oskrbujejo zlasti nepokretne in socialno šibke: letos so jih na primer veliko razdelili osebam, obolelim za multiplo sklerozo, in onkološkim bolnikom. Vsak prebivalec Slovenije lahko že trinajst let prav pri njih dobi prve informacije za izboljšanje tovrstnih zdravstvenih težav.

Prostovoljke društva v okviru svojih zmožnosti dajejo ustrezna pojasnila oziroma napotke glede posameznih vprašanj, ki jih imajo ljudje s temi težavami, med dežurstvom, to je vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 18. ure (več informacij na www.inkont.si). V okviru aktivnosti že sedmo leto v fitnes studiu Forma v Mariboru izvajajo vadbo za osebe z inkontinenco s poudarkom na vajah za krepitev mišic, keglovih vajah. »Z vadbo ohranjamo in izboljšujemo zdravje ter, ne nazadnje, inkontinentnim osebam omogočamo prijetno, predvsem pa koristno izrabo prostega časa brez strahu in sramu. Z izvajanjem vadbe stremimo k zdravemu načinu življenja s ciljem krepitve pozitivne samopodobe, ponovne pridobitve samozavesti in izboljšanja kakovosti življenja nasploh,« sklene Slavica Jaušovec.

Deli s prijatelji