Srčno-žilna obolenja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Evropi, saj vsako leto terjajo več kot štiri milijona življenj, kljub temu pa število smrti zaradi njih upada, kaže raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal. Raziskava prav tako ugotavlja, da bolezni srca pri moških v nekaterih državah zdaj zahtevajo manj življenj kot rak.
Da moški danes pogosteje umirajo za rakom kot za boleznimi srca, velja predvsem za države z višjim standardom, kot so Belgija, Danska, Francija, Izrael, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, San Marino, pa tudi Slovenija. Danska je prva evropska država, kjer za rakom pogosteje kot za boleznimi srca umirajo tudi ženske.
Po navedbah avtorjev raziskave je to zato, ker manj ljudi razvije srčno-žilna obolenja, pa tudi tisti, ki jih, zaradi njih redkeje umrejo. Kot izpostavljajo, so razlog za to najverjetneje primernejši življenjski slog in boljša zdravila.
Stopnja smrtnosti v Rusiji šestkrat večja kot v Franciji
V nekaterih državah, predvsem v državah nekdanje Sovjetske zveze, pa število smrti zaradi srčno-žilnih obolenj ne upada. Tako je na primer stopnja smrtnosti pri teh boleznih pri ženskah in moških vseh starosti v Rusiji šestkrat večja kot v Franciji. Raziskovalci se sicer niso osredotočali na pojasnjevanje tovrstnih regionalnih razlik, a kot poudarjajo, prejšnje študije kažejo, da na takšno stanje najverjetneje bolj vplivajo okoljski dejavniki kot genetski.
»Do razlik med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami prihaja predvsem zaradi različnih življenjskih slogov (kajenja, pitja alkohola, prehranjevanja), v manjši meri pa tudi zaradi načina, na katerega zdravijo ljudi s srčno-žilnimi obolenji,« je za AFP dejal soavtor raziskave, Mike Rayner.
Študija temelji na podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskovalci so analizirali podatke o smrtih za 52 držav, in sicer za desetletno obdobje, ki se je glede na različno dostopnost statistik za večino držav končalo leta 2010, 2011 ali 2012.
