Kašelj, težka sapa, piskanje v prsih, morda še nočni kašelj in naduha. Vse to so znaki astme, ki se lahko pokažejo že v otroštvu, lahko pa tudi v odrasli dobi, pojasnjuje asist. dr. Sabina Škrgat Kristan, dr. med., spec. internistka in pnevmologinja s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik. »A ti simptomi niso značilni samo za astmo, zato se zdravnik vedno opredeljuje tudi do drugih bolezni, ki se lahko kažejo kot simptomi in znaki astme,« pristavi.
Ključno je
poznavanje bolezni
V Sloveniji naj bi za astmo, eno najpogostejših kroničnih bolezni, ki jo svetovna zdravstvena stroka zaznamuje vsak prvi torek v maju, bolehalo okoli šestnajst odstotkov odrasle populacije. »Nemalokrat se pred astmo pojavi alergijski rinitis: bolnik še nima astme, se pa lahko ta pojavi po predhodnih simptomih rinitisa. Treba pa je vedeti, da vsi bolniki z astmo nimajo alergije,« pove asist. dr. Škrgat Kristanova. In nadaljuje: »V postopek obravnave bolnikov z astmo spada tudi opredelitev alergije. Bolniki naj se izogibajo alergenom, ki so zanje problematični, o tem jih podučijo že v specialistični ambulanti. Posebno problematični so tisti, pri katerih obstaja sum, da se v poslabšanja in neurejenost astme vpleta izpostavljenost neugodnim vplivom delovnega okolja.« Druga skupina so bolniki, ki so preobčutljivi za acetilsalicilno kislino (aspirin) in nesteroidne antirevmatike (protibolečinska zdravila): »Zaužitje teh zdravil lahko poleg drugih alergijskih znakov povzroči astmatsko dušenje; klinična slika je lahko zelo huda, konča se lahko tudi s smrtjo.« Astmo zdravimo protivnetno, z inhalacijskimi glukokortikoidi, zdravila pa bolniki vdihujejo. Po potrebi prejemajo še bronhodilatatorje, ki širijo dihalne poti, pojasni sogovornica: »Obstajajo tudi druga protivnetna zdravila in bronhodilatatorji s podaljšanim delovanjem. Po presoji zdravnika se ta zdravila doda inhalacijskim glukokortikoidom. V zadnjih letih pa imajo bolniki s težkimi oblikami alergijske astme možnost zdravljenja tudi z biološkimi zdravili.«
Bolnik mora poznati svojo bolezen
Izjemnega pomena je dobro poznavanje bolezni, o kateri se lahko bolniki z novo odkrito astmo in tisti, ki želijo obnoviti svoje znanje, podučijo tudi v Astma šoli v Bolnišnici Golnik: program udeležencem posreduje osnovne informacije o bolezni, zgradbi dihalnega sistema, zdravljenju, izogibanju sprožilcem, ukrepanju in prepoznavanju poslabšanja astme, učijo jih o inhalacijski terapiji, opravljanju meritev s PEF-metrom ter izvajanju dihalnih vaj. »Bolnik mora biti seznanjen s svojo boleznijo. Vedeti mora, da je astma vnetje v dihalnih poteh, prav tako mora vedeti, zakaj prejema katero od zdravil. Poznati mora temelje samozdravljenja. O vsem tem ga mora seznaniti zdravnik,« še pristavi. Učinkovito vodena bolezen je tudi osnova za neovirano življenje, opozori asist. dr. Škrgat Kristanova: »Dobro vodena astma pomeni dobro preiskavo pljučne funkcije in nizko uporabo bronhodilatatorjev, bolniki ne doživljajo nočnih simptomov bolezni. Ukvarjajo se s športom in pri tem niso omejeni z respiratornimi simptomi. Stroka in zdravljenje astme sta napredovala, vendar kljub temu žal srečujemo bolnike, ki so mnenja, da so težave z dihalnim sistemom ob diagnozi astme pričakovane. To so vedno znaki slabo vodene bolezni, ki lahko vodi v nepopravljive okvare pljučne funkcije, preoblikovanje dihalnih poti in prezgodnjo smrt.«
Prisluhnimo telesu
Celostno obravnavo bolezni glasno zagovarjajo tudi pri društvu Astma in šport, ki deluje pod Spolintom, inštitutom za razvoj športa, in ki pri premagovanju težav, ki jih prinaša astma, pomaga predvsem najmlajšim. Kot je pojasnil direktor inštituta dr. Milan Hosta, učinkovito zdravljenje, ki se opira na potenciale integrativnega zdravljenja, običajno omogoča normalno odraščanje otroka z astmo. »Ključno je, da iščemo vzroke in se ne ustavimo pri lajšanju simptomov. To drugo je pomembno, vendar le, če služi prvemu. Pri mlajših otrocih je še posebno pomembno, da ne zanemarimo vpliva mame, ki je s čustveno popkovino povezana z otrokom tja do šestega leta. Otrok čuti materino stisko in zato se lahko vzorec porušenega ritma dihanja preslika nanj, kar pa mu povzroča simptomatiko astme, čeprav dejansko ne gre za bolezen v njegovih pljučih. Tudi pretirana varnost pod pretvezo starševske ljubezni lahko vodi v dušenje otrokovih potencialov, ki se z leti pokaže kot astma. Ob tem seveda ne gre zanemariti vse večje kemizacije okolja in hrane, ki jo konzumiramo. Vse to slabi organizem in zahteva, da dihamo prekomerno, z namenom čiščenja strupov, a posledično se lahko zaradi dolgotrajne, čeprav minimalne hiperventilacije spet pokažejo simptomi astme,« je prepričan dr. Hosta. In nadaljuje: »Zadeva je kompleksna in zahteva poglobljen odnos do življenja kot takega. V ta odnos spada tudi to, da spoznamo, da astma ni nujno kronična bolezen in da jo je moč pozdraviti. Kitajska tradicionalna medicina in ajurveda se bolje zavedata pomena besed, ki oblikujejo naša prepričanja, zato ne govorita o tem, da je astma kronična bolezen, ki jo imaš vse življenje. To je tako, kot da bi rekli, da je prehlad kronična bolezen, saj se pojavlja bolj ali manj redno skozi življenje posameznika. Če je en sam človek premagal astmo, potem očitno ni kronična. Simptomi astme so pravzaprav naravni odziv organizma na preveliko izgubo ogljikovega dioksida v pljučih. Z vnetjem sluznice in s krčenjem bronhialnih mišic se želi organizem zavarovati pred nadaljnjimi težavami, zato nas prisili, da bi počasneje dihali in se povprašali, kaj in zakaj nas je vrglo iz ritma. Modrost telesa je zakon, ki mu velja prisluhniti.«
Predihajmo čustvene stiske
Težave so lahko izrazitejše pri socialno in ekonomsko šibkih družinah, ki se težje znebijo nekaterih negativnih okoliščin in nimajo dostopa do vseh uspešnih metod, meni dr. Hosta: »Otrok z astmo mora biti pozoren, da ohranja čist nos in da ponoči spi z zaprtimi usti. Prav tako je pomembna zdrava hrana, ki naj vključuje veliko sveže zelenjave in sadja, manj pa mleka, sladkarij in hrane iz bele moke, kar vse pripomore k večji tvorbi sluzi, ki jo je potem težko izločati.« V društvu odsvetujejo le tisto športno udejstvovanje, ki neposredno povzroča težave, sicer pa je aktivno gibanje vselej dobrodošlo. »Joga in dihalne vaje dokazano pomagajo pri zmanjševanju težav. In seveda zračenje prostorov ter veliko gibanja na prostem,« pristavi. V društvu je že vse od leta 1999 plavanje za otroke z astmo ena temeljnih dejavnosti, dobro obiskani pa so tudi njihovi intenzivni vadbeni programi med letovanjem v Pacugu. »Letos pa bomo tak program prvič izvedli tudi v sodelovanju z zdraviliščem Debeli rtič. Poleg tega smo lani začeli izvajati Dihalnice: to so delavnice zdravega dihanja, ki so namenjene tako bolnikom (z astmo, srčno-žilnimi boleznimi, visokim tlakom, rinitisom, alergijami) kot tistim, ki se želijo naučiti protistresnih tehnik,« pove dr. Hosta. Kot rečeno, so dejavnosti društva namenjene predvsem otrokom, saj se pljuča med odraščanjem intenzivno razvijajo in takrat je treba telesu zagotoviti dovolj gibanja. Njihovih plavalnih tečajev se udeležijo po večini osnovno- in srednješolski otroci, na Dihalnicah, kjer vključujejo elemente butejkove terapije, pa je največ predšolskih otrok in tudi vse več odraslih, ugotavlja sogovornik: »Spoznali so namreč, da ne znajo predihati čustvenih stisk, a teh je čedalje več!«
Vlagajmo v preventivo
Društvo Astma in šport ob letošnjem svetovnem dnevu opozarja predvsem na dejstvo, da je preventiva vselej cenejša kot kurativa in da za ohranjanje javnega zdravja ne smemo varčevati pri programih klimatskega zdravljenja, temveč raje pri pretiranem predpisovanju in nenadzorovani konzumaciji zdravil. Vsak evro, ki ga vložimo v preventivo za zdrav življenjski slog, vključno z gibalno aktivnostjo, je vreden 3,5 evra pri končnem obračunu BDP!
Butejkova terapija
Metoda, ki se uporablja kot pomoč pri zdravljenju bolnikov z astmo ali drugimi dihalnimi težavami, temelji na spremembi vzorca dihanja in učenju dihanja skozi nos. V petdesetih letih minulega stoletja jo je razvil ruski zdravnik Konstantin Buteyko in 1981 jo je zdravniška stroka v nekdanji Sovjetski zvezi priznala kot učinkovito ter dopustila njeno izvajanje pri zdravljenju astmatikov. Dobre izkušnje so potem prepričale tudi druge države; denimo, rezultati znanstvenih raziskav iz Avstralije iz 1998 kažejo, da so bolniki z astmo zmanjšali potrebo po uporabi olajševalcev v povprečju za devetdeset odstotkov v manj kot treh mesecih rednega izvajanja vaj.
