OTROK

Moči posteljo? Pomagajte mu!

Objavljeno 14. januar 2012 15.00 | Posodobljeno 14. januar 2012 15.00 | Piše: Natalija Mljač

Po petem oziroma šestem letu naj bi bil otrok suh podnevi in ponoči.

Doc. dr. Anamarija Meglič: Za neuspeh zdravljenja enureze so najpogosteje krivi: neodkrite in neurejene sočasne dnevne motnje mikcije in nezadostno upoštevanje splošnih ukrepov. (Foto: osebni arhiv)

Kadar ni tako, je treba težavo zaupati zdravniku. Pri nočnem močenju postelje lahko pomaga že izbrani pediater, za uspeh pa je nujno sodelovanje vse družine, najbolj pa seveda zavzetost otroka. 

Največ otrok začne lulanje čez dan postopno nadzorovati po tretjem letu starosti, nekoliko pozneje so suhi tudi ponoči. Do petega leta starosti občasno uhajanje urina podnevi ali ponoči oziroma zadrževanje ob igri ni nenormalno, je razložila doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., spec. pediater nefrolog s Kliničnega oddelka za nefrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. »Po petem ali šestem letu starosti pa naj bi bil vedenjski vzorec normalnega odvajanja vode usvojen.« Pri tej starosti je torej večina otrok ponoči suha, približno desetina pa še ne. Kadar ima otrok poleg nočnega močenja težave tudi podnevi, je treba najprej urediti dnevno uriniranje, pri čemer je v veliko pomoč zelo uspešna Šola lulanja, ki jo je pred leti uvedla prav naša sogovornica in o kateri smo v naši prilogi že pisali. Če ima otrok težave samo z nočnim močenjem postelje, pa mu lahko pomaga že izbrani pediater. 

Slaba samopodoba

Z odraščanjem in dozorevanjem mehanizmov za zadrževanje urina v mehurju tudi nočno močenje pri večini spontano izzveni. »Podatki v svetu kažejo, da pri petih letih moči posteljo približno deset odstotkov otrok, v starosti deset let pa trije odstotki. Med odraslimi je takih le še en odstotek. Kljub temu naj se izbrani zdravnik z otrokom, ki je že dopolnil pet let in ponoči še ni suh, ter njegovimi starši aktivno loti reševanja težave.« Tako starši kot vzgojitelji in zdravniki te nevšečnosti ne smemo podcenjevati, saj pomembno vpliva na čustveni razvoj otroka, je izpostavila nefrologinja. »O sebi izoblikuje slabo samopodobo, obremenjen je z občutkom osramočenosti, ponižanja in krivde. Slabše spi, počuti se drugačnega od vrstnikov, ne more prenočiti drugje. Strpni starši so zaskrbljeni, sočustvujejo z otrokom in krivdo pripisujejo različnim dejavnikom. Manj strpnim pomeni pogosto pranje posteljnega perila velik praktični in finančni zalogaj, počutijo se nemočne, otroka krivijo in ga kaznujejo. Čeprav bo težava z leti izzvenela, moramo torej otroku pomagati in mu tako omogočiti normalen razvoj.«

Zdravilo in alarm 

»Vsi vzroki nočnega močenja ali enureze še vedno niso popolnoma poznani. Pri sicer popolnoma zdravem otroku je nedvomno posledica kombinacije različnih fizioloških odklonov. Znano je, da se je pri več kot 60 odstotkih otrok, ki močijo posteljo, to dogajalo tudi njihovim staršem.« Nočno močenje in druge motnje mikcije (kot npr. omenjena dnevna urinska inkontinenca) so pogostejši pri otrocih s pomanjkanjem pozornosti in z motnjo hiperaktivnosti, pri debelih otrocih, pri dečkih in pri tistih z več sorojenci, je povedala dr. Megličeva.

Zdravljenje je preprosto. »Če s pregledom urina in ultrazvokom sečil izključimo redke bolezenske vzroke, kot so sladkorna, ledvična bolezen in prirojene napake sečil, pediater predpiše zdravilo dezmopresin. Zdravilo v obliki hitro topnih podjezičnih tabletk, ki ga otrok zaužije zvečer, tako kot naravni hormon vazopresin poskrbi za nastanek manjše količine koncentriranega urina. Pri otrocih, ki imajo težave z nočnim močenjem, je namreč ritem izločanja hormona še nezrel in zato ponoči nastane veliko urina, ki ga ob trdnem spancu ne morejo zadržati v mehurju.«

Druga možnost odpravljanja težave je uporaba alarma za zbujanje v obliki spodnjih hlačk, ki sprožijo glasen zvok, ko se zmočijo. Alarm otroka zbudi, da mehur do konca izprazni na stranišču. V nekaj tednih se ob občutku polnega mehurja začne sam zbujati in se v spanju ne pomoči več. Alarm zahteva sodelovanje vseh družinskih članov, je poudarila zdravnica. »Nujni so sočasni splošni ukrepi: redno praznjenje mehurja in odvajanje blata, velik vnos tekočin v prvi polovici dneva, omejitev večernega pitja in zavzetost otroka za zdravljenje. Ob nezadostnem uspehu vsakič znova obnavljamo splošna navodila in skupaj z otrokom iščemo možnosti za izboljšanje. Pred začetkom zdravljenja je treba otroku in staršem natančno predstaviti obe metodi in skupaj izbrati najprimernejšo.«

Akupunkturo in hipnozo odsvetujejo

Z dezmopresinom zmanjšamo volumen nočnega urina, z alarmom proti nočnemu močenju vzpostavljamo zbujevalne mehanizme, na čezmerno aktivnost sečnega mehurja pa vplivamo z antiholinergiki. Alternativno zdravljenje z akupunkturo in hipnozo v primerjavi s standardnim zdravljenjem v študijah ni prineslo želenih uspehov, zato ga zdravniki odsvetujejo. 10
odstotkov petletnikov se ponoči polula v posteljo.

Deli s prijatelji