Leta 1996 je ustanovil Space Millenium Project, inštitut, ki zadnjih 13 let izdaja celoletno poročilo o stanju prihodnosti (State of the Future). A je gospod tudi sicer strašansko ustvarjalen. V sporazumu o omejevanju orožja SALT II je bilo ob njegovem sodelovanju prepovedano prvo vesoljsko orožje. Že leta 1973 je opozarjal na nevarnost globalnega segrevanja. Sodeluje z institucijami, ki jih precej skrbi tisto, kar bo sledilo: Komite za prihodnost, Inštitut za okoljevarstvena vprašanja ameriške kopenske vojske, Svetovna banka, USAID, Unesco, vlada Kuvajta. Napisal je dela Um prihodnosti: Zlitje mističnega in tehnološkega v 21. stoletju, Povezanost prihodnosti: Findhorn, Auroville, Arcosanti in Vesoljske steze: Neskončne migracije.
Ko ga poslušaš, dobiš občutek, da je ta svet bolj obvladljiv, kot si misliš, a je treba narediti najtežje – izstopiti iz ustaljenega. Pogovarjala sva se v času, ko so na svetu sočasno potekali protesti proti kapitalizmu in se jih je udeležil tudi sam. Prepričan je, da se mora zamisel o tem, da je treba iskati službo, spremeniti v zavedanje, da lahko vsak oblikuje trg zase. On ni iskal že ustvarjenega delovnega mesta, temveč je raje postal inovator. To, da je vodja Milenijskega projekta (Millenium Project), je stvar iznajdbe, ki pa brez interneta ne bi bila mogoča, pravi. Vedno več ljudi bo spoznalo, pripoveduje, da služb res ni dovolj za vse. Zatorej naj se raje vprašamo, kaj v nas je tisto, kar bi bilo lahko zanimivo za svet, in kako lahko to unovčimo. Temu reče kar kopernikanski preobrat, ki pa se mu sodobna miselnost še vedno ni prilagodila. Namesto tega učimo mlade, naj si nekje zunaj najdejo prosto delovno mesto in ubogajo šefov ukaz.
Če povzamem, je jasno, da je človekov uspeh odvisen od njegovega dojemanja samega sebe.
Tako je.
Eden od mnogo razlogov za revščino je tudi prepričanje tistih, ki živijo v njej, da je to vse, kar je? Kaj narediti za spremembo miselnosti?
Spremembe se dogajajo! Po vsem svetu.
Dobro. Poskusiva drugače. Kaj pa slike podhranjenih somalskih otrok, ki so jih bili časopisi v osemdesetih prepolni? Ne bi jih smelo več biti. Še vedno pa so stvarnost. Kot da bi slike, stare nekaj desetletij, znova natisnili. Enake so.
Veliko let sem delal v Somaliji kot prostovoljec, zato mi je problematika znana. Pred desetletji je morala ženska zanositi petkrat, da je njen otrok sploh dočakal pet let; danes »le« eden od petih malčkov umre pred petim letom. V štiridesetih letih so nastali fenomenalni rezultati.
No, če gledate s tega zornega kota ...
Ampak tako je treba gledati! Življenje ni statično in vsako informacijo moramo brati v dinamiki spremembe v času. Tudi tisto, kar si se naučil, moraš vedno uporabljati v prizmi tistega, kar je bilo, je in je mogoče v bodoče.
Menda je nekje okoli leta 2003 Steve Jobs rekel, da do leta 2011 ne bo več knjig. Pa nas poglejte zdaj! Vi ste mi pravkar dali eno, vsepovsod so.
In koliko ljudi jih bere?
Ojej, jaz jih nenehno!
Dobro, potem ste vi ena od pametnih. (Smeh.) Ampak resno – bere jih vse manj ljudi.
V redu, a pravzaprav sem vas želela le opomniti na dejstvo, da se veliko stvari, ki se velikopotezno napovejo za prihodnost, ne uresniči. Če bi se, bi se morda že jutri lahko s komercialnim poletom odpravila v orbito, na primer. Nič ne kaže, da se bo to zgodilo.
Ja, in veliko ljudi je verjelo, da nas bo pokončala tretja svetovna vojna, ne? Sploh pa, ali ne bomo vsi pomrli 21. decembra 2012? Človekovo dojemanje sveta se je izjemno spremenilo. Če bi vam pred 20 leti rekel, da bo stotine milijonov ljudi brskalo po milijardah spletnih strani, do katerih bodo lahko imeli dostop v le eni sekundi (in to povsem brezplačno), bi rekli, da nimam pojma. Nelastništvo je v izjemnem porastu. Ideja o samoorganizaciji, samoustvarjanju je povsem nov fenomen, ki se dogaja tukaj in zdaj. Kdo so vodje revolucij? Ljudje, ki uporabljajo internet! Kot vrsta se nedvomno razvijamo. Včasih smo bili med seboj manj povezani, imeli smo omejen pogled in drugi so nam nenehno govorili, kaj moramo početi. Kot starši otrokom. Popolna diktatura. Zdaj pa odraščamo. Trenutno smo kot najstniki. Zato svet deluje kaotično. Tukaj smo, preizkušamo vloge. Smo Slovenci, piflarji, moški, ženske? Kakšna je moja identiteta? Adolescenti smo.
Bi radi živeli večno?
(Globoko vzdihne, kot da mu gre vprašanje bodisi na živce bodisi je zanj prezahtevno, da bi lahko odgovoril na kratko.) Nikoli ne vem, kako se bo to bralo ...
Kaj pa vem ... Kot boste povedali.
V ozadju vašega vprašanja je dejstvo, da živimo v času biološke revolucije. Biološke strukture lahko oblikujemo kot računalniške programe, lahko jih na računalnik tudi zapišemo in oblikujemo povsem nove. Če bi lahko živel en dan dlje, zakaj ne bi smel živeti dva dneva dlje? A nato ljudje hitro sklenejo, da so starejši breme za družbo, da je torej na svetu že veliko ljudi, ki bi morali zdavnaj umreti ... Če je rodnost namreč nizka, večino predstavljajo starejši. Tem možgani sčasoma ne delujejo več, kot bi morali, zato se sistem zruši. Biološka evolucija – ki bo zgodovinsko gledano nedvomno večja kot vse druge do zdaj – kot eno osnovnih idej predvideva izboljšano delovanje možganov. Ni vlade na svetu, ki bi imela ministrstvo za izobraževanje, katerega cilj bi bilo povišanje inteligence, izboljšanje delovanja možganskih funkcij. Kaj če nam uspe narediti umetno življenjsko obliko, ki bo sposobna očistiti vezja med dendriti (dendrit je izrastek iz živčne celice, odgovoren za privzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih celic prek sinaps, op. p.), ko boste imeli 70, 80 let? To bi pomenilo, da bi bili vaši možgani znova sveži!
Iztočnica za vprašanje, ali bi radi živeli večno, je pravzaprav dokumentarni film o Rayu Kurzweillu. Ta ameriški znanstvenik, inovator in futurist namreč dela vse, kar je v njegovi moči, da bi svoje telo ohranil zdravo do trenutka, ko bo vse to, o čemer ste pravkar govorili tudi vi, postalo stvar sedanjosti.
Seveda skrbim za svoje zdravje, da dočakam prihodnjih 20 let, ko bo dolgoživost postala stvar vsakdanjika. (Smeh.)
Vsak dan uživate, ne vem, kakšnih 200 kapsul vitaminov?
Ne. Poskušam pa pravilno razmišljati in delati.
VEČ V TISKANI IZDAJI PRILOGE ONA
