Knjige so neprecenljivo bogastvo, branje pa izjemno koristna aktivnost. A včasih potrebujemo spodbudo, da v roke vzamemo knjigo. Pa poglejmo, zakaj bi morali brati prav vsak dan.
Branje prebuja možgane. Če boste prebrali Da Vincijevo šifro, se boste počutili kot Robert Langdon, ki teče po ulicah Rima. Branje namreč stimulira nevrološka področja v možganih, zaradi česar imate občutek, kot bi sami doživljali zgodbo. Španski znanstveniki so odkrili, da branje besede cimet aktivira del možganov, odgovoren za vonj. Do podobnega sklepa so se dokopali tudi francoski znanstveniki: branje akcijske knjige stimulira tisti del možganov, ki je odgovoren za motoriko in gibanje. Knjige bralcu omogočajo, da se vživi v občutke in misli drugih, to pa krepi naše sočutje in krepi socialne veščine. Najboljše knjige za razvijanje empatije so ljubezenski romani in detektivke. Poleg tega nas oplemenitijo in razširjajo vidike, navdihujejo za spremembo svojega življenja pa tudi sveta okoli sebe, z njihovo pomočjo se lahko otresemo marsikaterega predsodka.
To seveda še ni vse: branje dobre knjige, pravijo znanstveniki, niža tveganje izgube spomina. Neka študija je pokazala, da lahko stalna, torej vseživljenjska mentalna aktivnost, kot je denimo branje, zniža upad kognitivnih sposobnosti za 32 odstotkov. Druga raziskava pa je pokazala, da imajo tisti, ki redno berejo, igrajo šah, rešujejo križanke in podobno, nižje tveganje razvoja alzheimerjeve bolezni.
Branje je sreča
Dosedanje raziskave so pokazale, da smo zaradi življenjskih izkušenj srečnejši kot zaradi materialnih stvari. Nedavna študija je pokazala, da so za občutek sreče pomembni tudi knjige, športna oprema, računalniške igrice in glasbeni inštrumenti. Mimogrede, starejši, ki vztrajajo pri branju in učenju, so srečnejši in zadovoljnejši s svojim življenjem.
Branje je sproščujoče: raziskave so pokazale, da s knjigo v roki za skoraj 68 odstotkov zmanjšamo stres. Za sprostitev zadošča že šest minut branja na dan.
