Športniki (podatki veljajo za tekmovalne športnike) imajo od 2- do 3-krat večje tveganje za nenadno srčno smrt kot njihovi vrstniki, ki se ne ukvarjajo s športom. Intenzivna telesna dejavnost lahko namreč pri njih sproži smrtno nevarne motnje ritma in nenadno srčno smrt, saj jih kar 80 odstotkov umre med telesno vadbo ali tik po njej. Pred nenadno srčno smrtjo so lahko povsem brez težav in sploh ne vedo, da imajo srčno-žilno bolezen. Seveda imajo lahko tudi težave, ki se kažejo kot bolečine v prsih med naporom, omotica ali izguba zavesti, predvsem med naporom, občutek nepravilnega utripanja srca ali pretirana zadihanost ali utrujenost, ki ne ustreza stopnji telesnega napora, vendar je takšnih bistveno manj,« pravi asist. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., vodja Centra za športno kardiologijo UKC Ljubljana in vodja Sekcije za športno kardiologijo pri Združenju kardiologov Slovenije.
Še zdaleč ni pozabljena novica, da je v Belgiji, na enem od tamkajšnjih nogometnih igrišč, med tekmo umrl komaj 20-letni igralec. Tako kot že prej 24-letni igralec belgijskega nogometnega kluba Lokern Gregory Mertens. Po nekaterih podatkih je v zadnjem poldrugem desetletju umrlo približno 50 nogometašev – pred koncem svoje kariere. Tudi trije hrvaški so med njimi, in sicer Alen Pamić, Hrvoje Čustić in Ivan Turina. Lani je smrt kosila med mladimi športniki v Srbiji, 17-letni veslač Lazar Simjonović je umrl med treningom.
Dejavniki tveganja za srčni infarkt
»Poudarila bi, da večina mladih športnikov, ki umre nenadne srčne smrti, ne umre zaradi srčnega infarkta, čeprav se v medijih ta diagnoza pogosto, prepričana sem, da napačno uporablja. Srčni infarkt, ki je najpogostejši vzrok nenadne srčne smrti pri športnikih (in drugih), ki so starejši od 35 let, je pri mladih bistveno redkejši. Pri mladih je pogosto posledica prirojenih nepravilnosti v poteku ali že samem izstopišču koronarnih arterij (žil, ki prehranjujejo srce) iz aorte, in manj pogosto posledica ateroskleroze, to je naplastitve in pozneje zapore teh žil, ki je značilna za starejše bolnike s srčnim infarktom. Do takšne prezgodnje ateroskleroza prihaja pogosteje pri mladih, ki imajo t. i. dejavnike tveganja za koronarno bolezen. Med njimi bi izpostavila povišan holesterol in dedno obremenjenost z aterosklerozo. Do srčnega infarkta lahko pri mladih privede tudi zloraba nekaterih prepovedanih substanc, kot so anabolni steroidi, amfetamini, kokain, efedrin, kanabinoidi. Nenadne srčne smrti zaradi različnih oblik prizadetosti koronarnih arterij predstavljajo približno petino vseh nenadnih smrti mladih športnikov, medtem ko je ta delež pri starejših športnikih približno 80-odstotni,« pojasnjuje sogovornica. Nikakor ne drži, dodaja, da je vsak srčni infarkt v tej skupini, skupini mladih in mladih športnikov, praviloma tudi usoden, vsekakor pa je zelo pomembno, da je športnik s srčnim infarktom čim prej ustrezno obravnavan v bolnišnici, saj je treba čim prej vzpostaviti ponovno prehodnost koronarne arterije, ki se ob infarktu zapre, in ga zdraviti z ustreznimi zdravili.
Za zdravo srce vseh in povsod je geslo letošnjega svetovnega dneva srca. Izbrala ga je Svetovna zveza za srce (World Heart Federation, SZO). O boleznih srca in ožilja govorimo in pišemo skoraj vsak dan, mediji poročajo o velikih uspehih medicine po svetu, vendar se moramo zavedati, da je vsak sam odgovoren za svoje srce. Strokovnjaki opozarjajo, da bi kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja preprečili predvsem z zdravim načinom življenja. Tudi v Sloveniji. Zato Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vsako leto pripravi vrsto prireditev po različnih krajih in s tem ozavešča ljudi o pomenu zdravega načina življenja. Letos ne bo nič drugače. Vsi klici po svetu so podobni: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad in občasne kontrole krvnega tlaka, maščob v krvi, snemanje srčnega ritma … Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije tudi letos poziva vse prebivalke in prebivalce: storite nekaj za svoje srce in ožilje. Srce vam bo hvaležno! |
Nujno je telovaditi 30 minut na dan
So si pa strokovnjaki enotni, da pozitivni učinki športa, ki so številni in še zdaleč ne omejeni le na srce, daleč presegajo razmeroma redke negativne učinke, ki jih šport prinaša. Redno ukvarjanje s športom je eden od ključnih ukrepov za ohranjanje zdravja (tudi srca) in podaljševanje življenjske dobe. Svetovna zdravstvena organizacija in vsa ključna kardiološka združenja priporočajo vsaj 30 minut zmerne telesne vadbe vsaj 5-krat na teden ali vsaj 75 minut intenzivne telesne vadbe na teden za odrasle in dvakrat toliko za mladino. Pred začetkom intenzivnejšega ukvarjanja s športom se je priporočljivo prepričati, ali je srce res zdravo.
Preventivni pregledi pri mladih so za tekmovalne športnike v Sloveniji tako ali tako po zakonu obvezni, zelo priporočljivi pa za vse rekreativne športnike, ki so zaradi družinske obremenjenosti ali izraženosti katerega od dejavnikov tveganja za aterosklerozo bolj ogroženi, svetuje sogovornica.
Še zdaleč ni zanemarljiv podatek, da za nenadno srčno smrtjo bistveno pogosteje umirajo mlajši športniki kot športnice, razmerje je tudi do 10:1. »To je posledica večje pogostosti srčno-žilnih bolezni, ki pogosteje privedejo do nenadne srčne smrti pri moških, pa tudi množičnejšega športnega udejstvovanja moških, a to se v zadnjem času postopoma spreminja,« pravi asist. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med.
V Sloveniji utrpi srčni infarkt okrog 4000 ljudi na leto. Od teh je 1000 nenadnih srčnih smrti, okrog 700 jih umre že na terenu, nadaljnjih 240, pri katerih je bilo oživljanje sicer uspešno, pa v bolnišnici. V UKC Ljubljana imajo podatek, da je mlajših od 30 let, ki umrejo zaradi srčnega infarkta, 3 odstotke. Vsak je sam odgovoren za svoje srce. |
