Miselna telovadba za dober spomin

Različne vaje za vadbo spomina pa ne koristijo samo starejšim. Izvajajmo jih vsi, ne glede na leta in težave. Tako kot z nego in s telovadbo skrbimo za lepo telo, je treba »pospravljati« in se nekoliko naprezati tudi v notranjosti glave. Dolgo so strokovnjaki mislili, da ne moremo bistveno vplivati na spomin oziroma na upadanje miselnih sposobnosti.

Najnovejše raziskave pa kažejo, da ni tako. V resnici je težko napovedovati hitrost mentalnega popuščanja pri človeku, lahko pa vsak izmed nas naredi marsikaj, da ga upočasni, če že ne prepreči. Možgani se z leti spreminjajo. Že pred tridesetim letom je sive možganovine vedno manj, informacije se obdelujejo počasneje in manj učinkovito. Večina znanstvenikov meni, da ima dedna zasnova precej majhno vlogo pri staranju možganov, verjetno manj kot tretjino. Odločilna je discipliniranost osredinjanja. Potrudimo se!

Sprehod

Za krepitev spomina je priporočljivo veliko svežega zraka s sprehodom, ki zahteva miselne aktivnosti. Podajmo se po neobičajni poti in glejmo prometne znake, hišne številke, napise na pročeljih trgovin in objektov, znamke avtomobilov ... Lahko tudi štejemo korake in ugibamo, katere vrste dreves so v parku. S tovrstnim početjem bomo izboljšali zbranost in lažje priklicali informacije iz spomina ter povečali sposobnost, da si nekatere stvari tudi zapomnimo.

Zanke

Lotimo se »zanke«: sedemo in prekrižamo levo nogo čez desno, roke iztegnemo predse ter prekrižamo levo zapestje preko desnega, dlani obrnemo navznoter, prepletemo prste ter roke obrnemo navznoter ter položimo na prsi. Nato zapremo oči, se sprostimo in globoko dihamo. Vdihnimo skozi nos, pri tem zaprimo usta in položimo jezik na mehko nebo. Izdihnemo skozi usta, pri tem sprostimo jezik. Vaja, ki jo ponovimo 4–8-krat, nas bo zelo hitro pripravila na lažje spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi.

Joga

Starejši ljudje pravijo, da jih joga sprošča, razgiba, razrahlja, izboljša jim prebavo, stanje hrbtenice in sklepov, da imajo več energije in bolje spijo ter jim pomaga, da se zavedajo sebe in svojega stanja. Joga koristi kot pomoč pri izgubi spomina, za kar so še zlasti dobre različne tehnike: dihalne vaje ali pranajame, tehnika za enotočkovno koncentracijo uma, joga nidra in meditacije. Jogijske tehnike pa so koristne tudi pri zdravljenju alzheimerjeve bolezni.

Osredinjanje

Rešujmo križanke, uganke, sudoku, igrajmo karte, šah in igro spomin, pri kateri je treba poiskati pare sličicam. V družbi si povejmo besede in naštejmo tiste, ki so z njimi povezane. Dopolnimo kakšne ljudske modrosti in pregovore ter razložimo, kaj pomenijo. V igri vislice vpisujmo manjkajoče črke ... Pomembno se je dobro osredinjati. Z vajami bomo popestrili svoj vsakdan, krepili um in se pri tem tudi prijetno zabavali.

Računalniške igrice

Sodobna zabava ni tako neumna, kot smo morda mislili do zdaj. Računalniške igrice in gledanje televizije dokazano krepijo um. Razlog za to raziskovalci vidijo v čedalje bolj zapleteni družbi, ki ljudi nenehno obstreljuje s podatki. Na primer: nekoč so televizijske nanizanke obravnavale linearno zgodbo in prizori so se logično vrstili drug za drugim. Dandanes pa se morajo gledalci nekaterih serij potruditi in pozorno spremljati več vzporednih dogajanj in tako se tudi doma pred televizijskim sprejemnikom spopadajo z eno od oblik večopravilnosti. Zelo zapletene računalniške igrice, kot je, denimo, velika avtomobilska tatvina, ki sicer slovi po nasilnih elementih, pa so prav tako dobra šola za možgane sodobnega človeka.

Budistična načela

Možgani najbolje delujejo, kadar jim postavimo časovno in prostorsko natančno določen cilj. Buda je učil, da je dobra lastnost človeka to, da se zna odpovedati prevelikim skušnjavam. Znanstveniki so v sobo zaprli lačne ljudi, enim so ponudili redkvice, drugim pa čokoladne torte, potem pa jim dali rešiti zapletene naloge. Tisti, ki so grizljali redkvice, so bili pri reševanju uspešnejši kot tisti, ki so jedli torto in so na polovici naloge odnehali. Vztrajnost ali to, da se znamo odpovedati skušnjavam, je pomembna mentalna vaja, menijo nevrologi, saj pri teh dejavnostih sodeluje zavedni jaz. Vse, kar zahteva pozornost, zapletene odločitve, načrtovanje, naredimo z zavestnim jazom in tako vadimo moč svoje moralne mišice in razvijamo svojo pamet.

Nevrobika

Miselna vadba ali nevrobika je že vrsto let priljubljena zlasti v Ameriki. Temelji na spoznanju, da aktivnosti, ki od nas zahtevajo drugačno razmišljanje in čim pogostejše uporabljanje domišljije, spodbujajo delovanje možganov. Kadar stvari počnemo samodejno, običajno z željo, da za to porabimo čim manj časa, pri tem bore malo sodelujejo, saj natančno vedo, kaj jih čaka. Če pa jim damo novo, drugačno nalogo, se prebudijo. Vključijo se živčne povezave, ki sicer počivajo, in če jih več let ne uporabljamo, propadajo. Nekaj vaj za vzorec:

1. Čim več opravil izvajajmo z nedominantno roko. Desničarji z levico, levičarji z desnico. Poskusimo pisati, dvigovati telefon, voditi računalniško miško – vse to z drugo roko kot običajno.

2. Druga koristna vaja je opravljanje običajnih dejavnosti z zaprtimi očmi. Ko pridemo pred vrata svojega bivališča, zaprimo oči, poiščimo ključe, miže odklenimo stanovanje in poiščimo stikalo za luč. Vse z zaprtimi očmi.

3. Spremljajmo pot minutnega kazalca na uri točno minuto in ne mislimo na nič drugega. Nato zaprimo oči in poskušajmo vztrajati enako časovno obdobje.