Še ena zdravilna metoda, ki deluje na osnovi zavedanja telesa in sproščanja napetosti, je feldenkrais. Dokaj razširjena in uveljavljena metoda je znana tudi v Sloveniji, meni pa jo je predstavil avstrijski terapevt Michael Boesch, ki jo izvaja v Gradcu. Presenetili sta me mehkoba gibov in natančnost posameznih premikov, ki izklapljajo napetost in ustvarjajo občutek lahkotnosti v telesu.
Metoda je dobila ime po izumitelju Mosheju Feldenkraisu. Rodil se je 1904. v današnji Ukrajini in se pri štirinajstih preselil v Izrael. Tam je končal gimnazijo in postal kartograf za angleško podjetje. Zanimale so ga borilne veščine in že zelo mlad je oblikoval svoje pristope. Študij je leta 1930 nadaljeval v Franciji in diplomiral na Sorboni; med njegovimi profesorji je bila tudi znanstvenica Marie Curie. Kot asistent je delal na inštitutu nuklearne fizike. Njegovo kariero je verjetno precej spremenilo srečanje s starejšim gospodom iz Japonske, Jigorom Kanom, ki je začetnik juda. Njuno prijateljstvo je bilo kratko, od septembra 1933 do 1938, ko je mojster umrl, star 77 let, vendar intenzivno. Kano je Feldenkraisa tako navdušil, da je v treh letih pridobil črni pas in s sodelavci odprl klub juda v Franciji, ki deluje še danes. Bližala se je vojna in po okupaciji Francije je migriral v Anglijo, kjer je delal pri mornarici in izumljal sonde za odkrivanje podmornic. Spet se zgodi prelomnica, ki ga usmeri drugam: spodrsne mu na mokri palubi in si hudo poškoduje koleno. Potrebna bi bila operacija, ki jo odkloni, in se odloči, da se bo pozdravil sam. Raziskuje povezavo telesa in uma, spoznava svojo bolečino, saj težko hodi, in o svojih dognanjih in samozdravljenju leta 1949 napiše knjigo, ki utemelji njegovo metodo, kako se gibati sproščeno in z manj bolečine. Koleno je v redu in spet lahko prakticira judo. Čez dve leti se vrne v Izrael in v Tel Avivu ostane do konca življenja. Poučuje predvsem skupine, ki jim razlaga zavedanje gibanja, koordinacijo, ozaveščanje skozi gib, body awernes. Posveti se prakticiranju svoje metode, postane osebni trener in izvajanja nauči prvih 13 učencev, nato pa še dve večji skupini na ameriških univerzah. Čeprav ni imel veliko učencev, to so bile njegove edine skupine, ti nadaljujejo njegovo delo.
Feldenkrais je trdil, da smo v otroštvu skozi osebno izkustvo privzeli določene vzorce obnašanja in gibanja. Te navade so globoko zakoreninjene v našem živčnem sistemu in pogosto postanejo nefunkcionalne in neuporabne. Končni rezultat vrste neprimernih, celo travmatičnih gibalnih in čustvenih izkušenj so moteni vzorci dihanja, omejena gibčnost sklepov in neprožna hrbtenica. Feldenkraisova metoda nas osvobodi privajenih vzorcev in nam omogoči nov način gibanja, mišljenja in samozavedanja. S pomočjo giba raziskujemo svoje biološke in kulturne aspekte pozornosti, namena in mišljenja. Zavemo se, kako so človeški razvoj, učenje in gibanje medsebojno povezani. Rezultati vadbe so vedno osupljivi. Takoj se izboljšajo drža, gibljivost, koordinacija in samopodoba, popusti napetost v mišicah, zmanjšajo se bolečine.
Metoda feldenkrais uporablja dve tehniki. Prva je ozaveščanje skozi gib in se izvaja v skupini. Terapevt ne kaže gibov niti jih ne popravlja, ampak daje samo besedna navodila. Opazno se izboljša počutje, poveča se spontanost, na lahek, nežen in prijeten način se naučimo, kako poslušati in upoštevati svoje telo. Več kot 2000 lekcij priporočam vsakemu, ki si želi, da bi se gibal, sedel ali ležal bolj udobno in sproščeno. Feldenkrais se lahko izvaja tudi individualno. Ta pristop je malo drugačen. Terapevt ugotavlja značilne gibe, držo telesa, ugotavlja, kje je napetost, in jo z gibi oziroma premiki sprošča. Običajno predlaga vaje, ki jih lahko oseba pozneje izvaja tudi sama.
Komu je namenjena?
•• gibalno oviranim,
•• ljudem s kroničnimi bolečinami ali nevrološkimi težavami,
•• športnikom, plesalcem, igralcem. Vitalno
