Menstrualna skodelica: Slovenke zelo zadržane

V Sloveniji so na trgu že od leta 2009. In čeprav so v skandinavskih državah, Angliji in ZDA pravi hit, smo Slovenke do njihove uporabe še vedno precej skeptične in odklonilne. Mag. Lara Beseničar Pregelj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, zagotavlja, da je dvom odveč. Menstrualna skodelica je neopazna menstrualna zaščita, narejena iz stoodstotno medicinsko preverjenega silikona. Uporabimo jo tako, da jo prepognemo na polovico in vstavimo v nožnico, kjer jo zadržijo vakuum in nožnične mišice. Praznimo jo od dvakrat do trikrat dnevno in jo po splakovanju z vodo ponovno uporabimo.

Varno in zdravo

Uporaba menstrualne skodelice je kot alternativa tamponom in damskim vložkom varna, zdrava in ekološka. Menstrualno kri zadrži v nožnici, zato ženska ostaja suha in čista. »Pogoj za uporabo je zdrava in pravilno razvita nožnica,« opozarja mag. Beseničar Pregelj in dodaja, da »si dekleta, ki še niso imele spolnih odnosov, skodelice zelo verjetno ne bodo mogle vstaviti. Pri nasilnem vstavljanju bi si lahko poškodovale deviško kožico (himen), zato uporabo pred začetkom spolne aktivnosti odsvetujem.«

Ekološko in ekonomično

Posameznica med mesečnim menstrualnim ciklom v povprečju porabi 25 higienskih proizvodov za enkratno uporabo. Isto menstrualno skodelico lahko uporablja kar deset let, zato je v primerjavi s tamponi ali damskimi vložki precej bolj ekološka in ekonomična. Za eno menstrualno skodelico bo zapravila povprečno 30 evrov, za damske vložke v istem časovnem obdobju 1200, za tampone pa 960 evrov.

Kaj pa higiena?

»Nožnico naseljuje normalna bakterijska flora, zato prekuhavanje ali razkuževanje menstrualne skodelice ni potrebno. Po uporabi jo skrbno speremo z mlačno vodo, pri čemer lahko uporabimo intimno milo. Shranjujemo jo v suhi škatlici,« razlaga mag. Beseničar Pregelj. V javnih straniščih je priporočljivo, da si pomagamo s plastenko navadne vode, s katero splaknemo skodelico nad straniščno školjko.

Nekateri proizvajalci priporočajo praznjenje skodelice dvakrat dnevno, ginekologinja pa razloži: »Neprijeten vonj je znak razvoja anaerobnih bakterij. To so bakterije, ki za svoj razvoj ne potrebujejo kisika, zato je smiselno skodelico redno prazniti. Strokovna literatura navaja intervale na šest ur. Težave so precej povezane s sestavo vaginalne flore pri posamezni ženski. Nekatere bodo vonj hitreje in izraziteje zaznavale, druge manj. Prav tako uporaba menstrualnih skodelic čez noč ni priporočljiva pri ženskah z zelo močno menstruacijo, saj mora menstrualna kri neovirano odtekati iz maternice.«

Nezaželene menstrualne poplave

»Ženske, ki (še) niso rodile ali so rodile s carskim rezom, naj bi izbirale med manjšimi velikostmi (S, M). Po vaginalnem porodu se nožnica raztegne, zato bodo primernejše večje (L),« priporoča mag. Beseničar Pregelj. Če menstrualna skodelica prepušča, čeprav je pravilno vstavljena, velja poskusiti z večjo. »Proizvajalci menstrualnih skodelic in številne redne uporabnice po vsem svetu navajajo zelo dobre izkušnje tudi z uporabo med športnimi aktivnostmi. Večja verjetnost, da bi vakuum v nožnici popustil in da bi skodelica izpadla, je le pri ekstremnih športih z zelo velikimi trenutnimi napori, npr. dvigovanju uteži ipd.« Tako lahko z menstrualno skodelico mirno plavate, kolesarite in obiščete celo savno.

Dilema: vložki/tamponi ali menstrualna skodelica

»Zagotovo je uporaba vložkov najbolj fiziološka, saj krvi ne zadržujemo v nožnici,« razlaga sogovornica. Pri njihovi izbiri pa bodimo pozorni, saj so sintetični vložki (kot tudi tamponi) škodljivi tako za naše telo in zdravje kot okolje. Lepljivi vložki so podloženi s plastiko, ki ni porozna, ne diha in lahko zato pripelje do bakterijske okužbe. Previdni moramo biti tudi s tamponi. Ob rabi zelo vpojnih tamponov ali če jih uporabljamo dlje, kot je priporočeno, lahko tvegamo bakterijsko okužbo in s tem sindrom toksičnega šoka.

Sodoben način življenja ponuja ženskam širok spekter izbire menstrualnih higienskih pripomočkov. »Če jih z lahkoto uporabljajo, pri tem nimajo težav in so zadovoljne, ne vidim razloga, zakaj bi jih omejevali,« sklene Lara Beseničar Pregelj, dr. med.