Med, zlati zaklad narave

Med je velikokrat premalo cenjen, nanj se po navadi spomnimo, ko nam že oslabi imunski sistem, ko se pojavijo bolečine v grlu in ga želimo dodati vročemu čaju. A prav v slednjem izgubi učinkovine: če ga segrevamo na več kot 45 stopinj Celzija, izgubi vse zdravilne lastnosti, zato je priporočljivo, da ga v čaj dodamo, ko se ta že ohladi. Redki po njem posegajo denimo poleti, čeprav njegove učinkovine delujejo blagodejno na telo v vseh letnih časih. Med ugodno deluje na presnovo, uravnava vsebnost belih in rdečih krvničk, priporočajo ga za celjenje ran, opeklin, različnih vnetij, izpuščajev. Na kožo deluje protibakterijsko in protivnetno ter tako zmanjšuje nastajanje brazgotin.

Zdravilni učinki medu

Med nabirajo čebele in druge žuželke, proizvajajo ga iz cvetličnega nektarja. Čisti med, ki je praviloma izjemno gost, ne sme vsebovati dodatkov, prav tako ne sladil ali vode. O njegovih zdravilnih učinkih je bilo napisanega že veliko, a stroka opozarja, da je to vendarle živilo in ne zdravilo, zaradi visoke vsebnosti sladkorjev je lahko dejavnik za preveliko telesno težo. Že babice so vedele, da ima zdravilne učinke: v hladnih dneh, ko so pljuča zaradi mrzlega zraka obremenjena, jih ta pomiri, olajša izkašljevanje in dihanje, pevci so ga dodajali tekočini za boljši glas in proti hripavosti. Ima tudi pomirjevalne učinke, to denimo dosežemo, če ga dodamo čaju za pomiritev. Nekoč so sicer menili, da je pretežak za želodec, a to mišljenje so znanstveniki že ovrgli. Primeren je tudi za otroke, zato ga imajo v vrtcih mnogokrat na jedilniku, a ta navada je pozneje vse redkejša. Priporočajo ga pri nezadostni prehranjenosti, v nosečnosti, pri hujših fizičnih obremenitvah in okrevanju po boleznih.

Znani so tudi njegovi učinki na prebavila, saj deluje rahlo odvajalno in pomaga jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov. In ne pozabimo še na naš največji organ – kožo. Razdraženo kožo, ki je lahko posledica hladnega zraka in vetra, pomirja, če ga zmešamo z jogurtom, kvasom in nekaj kapljicami limone, dobimo oblogo, za katero vam bo koža hvaležna. Obkladek naj bi bil koristen še pri opeklinah, tudi sončnih, ter oparinah; če tovrstne poškodbe takoj namažemo z medom, na njih ne bodo nastali mehurji.

A stroka se ne strinja z vsem, analize namreč pogosto ovržejo vraže, povezane z zdravilnimi učinki. Izredna profesorica dr. Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja RS je zapisala, da med uvrščamo med živila in ne zdravila, zato ne moremo govoriti o tem, da ima zdravilne učinke, ga pa uvrščamo med hranilno in energijsko bogata živila.

Sestava medu

Med vsebuje do 80 odstotkov sladkorjev, od tega večino enostavnih, tudi vitamine (B1, B2, B6, C), mineralne snovi (baker, železo, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, selen), aminokisline, encime (saharaza, amilaza), hormone (acetilholin, rastni hormon), antioksidante, nukleinske kisline. Zaradi vsebnosti hormonov lahko uživanje medu spodbuja rast, biološke snovi naj bi krepile imunski sistem, kar je ugodno za različne infekcije in vnetja. Omenjene zaščitne snovi lahko sicer dobimo tudi z uživanjem sadja in zelenjave ter preostalih nizko energijskih živil, še dodaja Hlastan Ribičeva. Uživanje medu v priporočenih količinah in ob redni in uravnoteženi prehrani ter zdravem načinu življenja tako deluje pozitivno na zdravje, ob neredni in nezdravi prehrani pa ni tako učinkovit.

Med in sladkorni bolniki

Dr. Hlastan Ribičeva priporoča omejeno uživanje medu sladkornim bolnikom, ni pa ga treba popolnoma izključiti iz prehrane. Enostavni sladkorji pri njih naj ne bi predstavljali več kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Kadar obrok vsebuje saharozo, jo je treba upoštevati pri oceni količine zaužitih ogljikovih hidratov in prilagoditi odmerek inzulina oziroma drugih antihiperglikemičnih zdravil. Pomembno je upoštevati tudi energijsko vrednost saharoze in fruktoze. Raziskave navajajo, da čezmerno uživanje fruktoze, katere pomembni vir je med (nad 25 odstotkov dnevnega energijskega vnosa), poveča tveganje za nastanek motenih maščob v krvi, povečuje odpornost proti inzulinu in poveča kopičenje maščob v predelu trebuha pri ljudeh s čezmerno telesno težo. Ni dokazov, ki bi potrjevali, da se morajo sladkorni bolniki izogibati naravno prisotni fruktozi v sadju, zelenjavi in preostalih živilih, fruktoza pa ni priporočljiva zamenjava za preostale sladkorje, še priporoča strokovnjakinja.

Žajbljev, cvetlični, kostanjev

Žajbljev med: domači žajbljev med je vedno slovel po zdravilnih učinkovinah, z okusom grenčice ga priporočajo predvsem pri bronhitisu in kašlju, saj deluje blagodejno in olajša držeč kašelj. Cvetlični med je najbolj razširjeni, otrokom v vrtcih ga namažejo na kruh, v barih ga postrežejo ob čaju. Je naravno zdravilo proti alergijam, blagodejen je pri izčrpanosti. Kostanjev med je praviloma temnejše barve, intenzivnega okusa in močnega ter ostrega vonja, poznavalci ga priporočajo pri slabokrvnosti.