Se po slabo prespani ali neprespani noči počutite, kot bi vam razpadala glava? Niste daleč od resnice, pravijo znanstveniki. Glede na novo švedsko študijo, objavljeno v publikaciji Spanje, ima že ena noč brez spanca prav tak učinek kot udarec v glavo!
V raziskavi je sodelovalo 15 zdravih moških, ki so jim dovolili spati osem ur na noč ali pa so jim spanec odrekli; znanstveniki so ugotovili, da pomanjkanje spanja povzroči dvig dveh tistih kemikalij, t. i. biomarkerjev, kazalnikov biološke aktivnosti, ki sicer nakazujejo na poškodbe možganov. Pri tistih posameznikih, ki so noč preživeli, ne da bi zaprli oči, so krvni testi pokazali približno 20-odstotno zvišanje molekul NSE in S-100B. Kadar govorimo o poškodbah možganov, kakršen je na primer pretres, je teh molekul v krvi več, je pojasnil vodja študije profesor Christian Benedict, nevroznanstvenik z univerze Uppsala. »Odkrili smo, da se je v noči brez spanja raven kemikalij dvignila. Seveda ne gre za tak dvig kot pri hudi poškodbi glave, je pa vendarle znaten,« je dejal in še, da pomanjkanje spanja lahko vodi v izgubo možganskega tkiva in nevrodegenerativne procese.
Poleg tega se možgani med spanjem čistijo strupenih substanc, raven kemikalij NSE in S-100B pa se v odgovor na strupe poviša. Profesor poudarja, da bi njegova študija utegnila biti v podporo dosedanjim, ki so manko spanja povezovale s povišanim tveganjem razvoja alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter multiple skleroze.
Sedem je premalo
Številni ljudje trpijo za težavami, povezanimi s spanjem, povprečen človek spi le sedem ur na noč, še pred nekaj desetletji pa so v povprečju spali skoraj po devet ur! Mnogi znanstveniki verjamejo, da nepravilni vzorci spanja vodijo v različne zdravstvene težave: od bolečin do težav s srcem, manj kot osem ur počitka pa naj bi po mnenju nekaterih v naslednjem dnevu znižalo inteligenčni količnik.
S spanjem je povezano marsikaj: medtem ko spimo, telo raste. Diski v hrbtenici, ki služijo kot nekakšne blazine med kostmi, se širijo in obnavljajo, saj teža telesa ne pritiska nanje tako kot v stoječem položaju. Hrbtenico najmanj obtežuje spanje na boku in tako omogoča še večje raztezanje diskov. Sprošča se hormon rasti, ki stimulira proizvodnjo kolagena, proteina, ki skrbi za čvrstost žil in elastičnost kože. Med spanjem lahko tudi hujšamo: z izdihavanjem vlažnega zraka in znojenjem izgubi telo dosti tekočine, s tem pa tudi kilograme. Podobno se dogaja tudi čez dan, a to nadoknadimo s hrano in pijačo. Sedem ur spanca ni priporočljivo le za zdravje možganov, ampak tudi za vzdrževanje zdrave teže, manj kot pet ur počitka na noč pa veča tveganje za debelost.
Najbolj mrzli smo ob 2.30
Ko spimo, temperatura telesa pade, to pa je znak za možgane, da sprosti hormon spanja (melatonin) in počitek se začne. Temperatura telesa je najnižja okoli pol treh zjutraj, pade pa za stopinjo ali dve. Pade tudi krvni tlak, saj med spanjem srcu ni treba črpati toliko krvi kot med budnostjo. Utrip se upočasni, prav tako cirkulacija, srce in žilni sistem pa ta čas izkoristita za obnovo. To ne drži za tiste, ki trpijo za apnejo, saj prenehanje dihanja viša tlak, zato je pametno poiskati zdravniško pomoč.