S pustnim torkom, ki se zdi že milje daleč, se je v skladu z ljudskim izročilom končalo obdobje mastnih jedi in začela priprava na pomladno čiščenje. Na pepelnico se je namreč začel 40-dnevni post, ki se bo sklenil z največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. Postenje je izraz za krajšo ali daljšo vzdržnost od hrane za čiščenje organizma. Nikakor torej ne gre za shujševalno kuro, čeravno je izguba kilogramov resda skoraj vedno prisotna kot stranski učinek. Pri večini postov velja, da smeta v telo vstopati zgolj svež zrak in čista voda ali precejen in razredčen sadni oziroma zelenjavni sok (tudi zeliščni čaj). Vendarle dandanes obstajajo številne oblike, ki ne dovoljujejo le uživanja pijač, temveč tudi nekaterih jedi. Strokovnjaki pravijo, da o postenju lahko govorimo, če zaužijemo 300 do največ 400 kilokalorij na dan, kar je še vedno veliko manj kot pri navadnih dietah za zmanjšanje telesne teže, kjer se energetski vnosi vrtijo okoli 1200–1500 kalorij na dan.
Zgodovina posta
Pomena posta so se zavedali že stari narodi. Na prve sledove so raziskovalci naleteli že pri starih Egipčanih. Po pričevanju grškega pisatelja Herodota so ga Egipčani pojmovali kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Postili so se enkrat na mesec, ker so spoznali, da preveč hrane škoduje. Stari Grki so že v 6. stoletju pr. n. š. izvajali poste. Filozof Pitagora je to počel, da je s tem povečal sposobnost razmišljanja. Enako so delali njegovi učenci. Tudi Platon in Sokrat sta opravljala redne desetdnevne poste in tako dosegla večjo miselno sposobnost. Že v 4. stoletju pr. n. š. je v Tibetu obstajala knjiga z naslovom Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta, ki vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in postom. Oče vseh zdravnikov Hipokrat pa je zapisal: »Presitost je izvor številnih bolezni.« In še: »Človek nosi zdravnika v sebi. Treba mu je samo pomagati pri delu. Če telo ni očiščeno, bolj ko ga hraniš, več škode mu povzročiš.«
Postenje se je tako dodobra uveljavilo že zgodaj in se seveda vpletlo tudi v verske običaje, ne le v krščanstvu, poznajo ga tudi v številnih verstvih po svetu.
Učinki posta
Mnenja o priporočljivosti postenja so danes različna. Zagovorniki radi poudarjajo nekatere brezkompromisne učinke, kot so recimo: post kot uspešna razstrupljevalna metoda, metoda zgodnjega zdravljenja bolezni, pomoč za ohranjanje telesne in umske sposobnosti, pri premagovanju odvisnosti od zdravil in poživil, pot do lepe polti in napete kože …
Seveda so učinki močno odvisni predvsem od tega, za kakšno vrsto posta gre, kaj je dovoljeno uživati in kako dolgo traja obdobje. Najbrž gre verjeti zmernosti, ki stavi na manj invazivne, bolj človeške in manj stresne metode postenja, ki so krajše, ne izčrpavajo organizma in dovoljujejo odstopanja od zgolj zraka in vode. Vsekakor gre za posege, o katerih se je dobro predhodno bolje podučiti in pri katerih naj bi bili sposobni povsem normalnega opravljanja dnevnih del in nalog, z izjemo izrazito napornih telesnih ali umskih naporov. Posebej se priporočajo zmerna vadba na svežem zraku, dovolj spanja in počitka ter nekaj več miru, ki naj bi zmanjševali začetne abstinenčne težave.
Med najbolj priljubljenimi mehkimi različicami sta postenje s čajem in sokovi ter z juhami. Pri prvem (dovoljeni čaji in naravni sokovi) gre za najpogostejšo obliko posta, kjer se odrečemo vsaki gosti hrani; gre torej za čisti post s pitjem. Uživamo surove ali prekuhane razredčene sadne in zelenjavne sokove, z medom oslajene zeliščne čaje in veliko vode. Ker uživamo samo tekočo hrano, so prebavila zelo razbremenjena. Pri juhah pa se v času posta poleg vode uživa še različne vrste čistih, preprostih ali nezabeljenih juh. Zjutraj je priporočljiva juha z ovsenimi kosmiči, opoldne in zvečer pa pretlačene zelenjavne. Pomembno je, da so čim manj soljene in blago začinjene. Lahko jih uživamo hladne ali tople, odvisno od želja in letnega časa.
Po postni tlaki
Tako kot pri številnih dietah je tudi pri postu nadvse pomembno, kako bomo nadaljevali prehranjevanje po opravljeni tlaki. Z napačnim hranjenjem lahko izničimo odlične izide, dosežene med postom, v skrajnih primerih pa celo ogrozimo naše zdravje. Strokovnjaki opozarjajo, da je posebno po daljših postenjih nadvse pomembno, da s hrano začnemo postopoma. Posta ne prekinemo nikoli naenkrat, temveč jedilnik počasi širimo ter čez nekaj dni preidemo na normalno polnovredno prehrano. Zlasti pomembno je, da jemo večkrat in v majhnih količinah, nikoli čezmerno.
