Alergije so razširjene kronične bolezni, najpogostejši alergijski bolezni dihal sta astma in alergijski rinitis, ki ga bolj poznamo pod izrazom seneni nahod. Govorili smo z asist. dr. Mihaelo Zidarn, dr. med., specialistko pulmologije, s klinike Golnik.
Ali je dovzetnost za alergijo res zapisana v genih? In če drži, od česa je pravzaprav odvisno, kdaj se bo izrazila in kako?
Nobena alergijska bolezen ni prisotna že ob rojstvu, podeduje pa se nagnjenost k nekaterim alergijskim boleznim, denimo nagnjenost, da posameznik razvije alergijo za alergene v vdihanem zraku, čemur pravimo atopija.
Odrasli včasih pravimo, da se nam je alergija pojavila nenadno, ker prej nismo imeli težav. Je kaj na tem?
Katera koli alergijska bolezen se lahko pojavi tudi v odrasli dobi.
Strokovnjaki že več kot desetletje ugotavljate, da ima vsak tretji človek kako alergijo. Je torej vse več ljudi alergičnih ali je večja ozaveščenost?
Oboje je res, pogostnost alergijskih bolezni je v zadnjih desetletjih rasla, kar je bilo potrjeno z raziskavami. Vsekakor se tudi ozaveščenost povečuje in posledično se več bolnikov diagnosticira in zdravi.
Alergija pomeni preobčutljivostni odziv na snovi zunaj našega organizma. Katere so vrste alergijskega odziva?
Glede na imunološki mehanizem nastanka lahko alergijski odziv razvrstimo v štiri tipe. Najpogostejši je prvi tip, pri katerem najdemo protitelesa IgE proti različnimi alergenom. Ta povzroča največ alergijskih bolezni, predvsem alergijski rinitis, ki je najpogostejša alergijska bolezen, in tudi anafilaksijo, ki je lahko življenjsko ogrožajoča. Za alergijski rinitis so značilni kihanje in izrazito draženje v nosu, voden izcedek, zamašen nos, vnetje očesne veznice s srbenjem in solzenjem (rinokonjunktivitis). Druge vrste alergijskega odziva so redkejše, povezane predvsem s preobčutljivostjo za zdravila.
Katere so metode zdravljenja? Se težavam lahko ognemo le tako, da nismo v stiku z alergenom?
Za izogibanje pelodu, denimo, koristi, da v urah z največjo koncentracijo omejimo gibanje na prostem, prav tako takrat ne zračimo stanovanja. Med gibanjem na prostem lahko zaležejo tesna očala, ki pelodom preprečujejo dostop do oči. V času cvetenja trav ne sušimo perila zunaj. Priporočljivo je umivanje las, da speremo cvetni prah, ki se je na njih nabral čez dan. Posamezniki, ki so alergične za pike, naj imajo pri sebi vedno set za samopomoč. Pri prej nepoznanih alergijskih reakcijah je pomembno, da oseba, ki ima težave, ne vozi avtomobila, počiva na boku, koristi tudi dvig spodnjih okončin.
Katere oblike alergij zdravite s specifično imunoterapijo?
Če se izkaže, da pri alergijskem rinitisu izogibanje alergenu in farmakološka terapija ne zaležeta, je smiselno tudi zdravljenje s specifično imunoterapijo. Pri tej bolnik prejema alergen, na katerega je alergičen, sprva v majhnih količinah, postopoma pa v vedno večjih. Zdravljenje je dolgotrajno, traja od tri do pet let. Žal so možni stranski učinki, predvsem otekanje v predelu aplikacije alergena, pa tudi sistemske alergijske reakcije. Pri bolnikih z alergijskim rinitisom lahko dosežemo zmanjšanje simptomov, včasih tudi popolno umiritev. Bolnike z alergijo za strupe žuželk najpogosteje s tem zdravljenjem povsem pozdravimo.
Katera alergija je najbolj nevarna in kako hitro moramo poiskati medicinsko pomoč? Kako pogosta je anafilaksija?
Nevarna je anafilaksija, ki se zgodi kmalu po izpostavljenosti alergenu, pogosto v minutah, največ pa uro po tem. Najpogosteje jo povzročajo piki žuželk – osa, sršen, čebela –, hrana ali zdravila. Znaki anafilaksije so koprivnica, srbež, otekline mehkih delov kože, vedno pa je prizadet kateri drug organ, ne le koža, tudi oteženo dihanje, splošna oslabelost, bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, motnje vida, možna je izguba zavesti. Bolnike, ki so kdaj doživeli anafilaksijo po piku žuželke, zdravimo z imunoterapijo. Vse, ki so kdaj doživeli sistemsko alergijsko reakcijo, pa opremimo z navodili za izogibanje pikom in s setom zdravil za samopomoč.
Alergija, alergijski rinitis in astma so povezani. Menite, da bodo kdaj na voljo zdravila, ki bodo ozdravila zdravstveno stanje, in ne zgolj lajšala simptomov?
Alergija je mehanizem, zaradi katerega nastane alergijski rinitis. Veliko bolnikov z astmo ima tudi alergijsko pogojeno preobčutljivost, ne pa vsi. Alergeni lahko poslabšajo astmo, pri večini bolnikov pa niso glavni vzrok za nastanek bolezni. Imunoterapija, ki lahko povsem pozdravi nekatere alergijske bolezni, je več kot sto let stara metoda zdravljenja. Raziskave alergijskih bolezni so obširne, vsekakor lahko pričakujemo, da se bo zdravljenje še izboljšalo, verjetno bo v prihodnosti možno vplivati tudi na zmanjšano verjetnost njihovega nastanka.
