Trasa na Ljubljanskem maratonu se je v preteklosti že nekajkrat spremenila, a nikoli tako zelo kot za letošnjo devetnajsto izvedbo največjega slovenskega tekaškega praznika.
Tekači so se namreč pogosto pritoževali nad tem, da je bila trasa velikega maratona sestavljena iz dveh enaindvajsetkilometrskih krogov. Kontrast med prvim in drugim krogom je bil namreč izjemen. Prvih enaindvajset kilometrov je bilo razpoloženje na progi in ob njej fantastično, tako rekoč primerljivo z največjimi maratoni, na katerih se vsako leto zbere nepregledna množica navijačev, ki tekačem dajejo dodatno energijo in motivacijo. A drugi krog je bil nekaj povsem drugačnega. Ko so udeleženci polmaratona zavili v cilj, so se maratonci znašli povsem sami. Reka tekačev se je precej razredčila, zato so se že na Aškerčevi pogosto počutili kakor v puščavi. Poleg tega je v drugem teku tudi precej manj gledalcev, kar seveda vpliva na razpoloženje in psiho. Res pa je, da imata dva enaka kroga tudi nekaj prednosti. Predvsem ljubljanski tekači so ju zelo dobro poznali, zato so v zadnji tretjini tekme, ki je najbolj kritična, točno vedeli, kako razporediti moči.
Prav zaradi tega so se organizatorji že kar nekaj časa ukvarjali z idejo, da bi tudi v Ljubljani dvainštiridesetkilometrska dirka potekala v enem samem krogu.
In letos se je končno zgodilo. Ljubljanski maraton se je uvrstil v skupino elitnih tekaških dogodkov, ki tudi na 42-kilometrski razdalji ponujajo samo en krog. Prva polovica maratona bo potekala po stari trasi, le v obratni smeri. To pomeni, da bo treba najprej preteči Slovensko in Dunajsko, pri Ruskem carju zaviti levo mimo Bratovševe ploščadi in potem po Slovenčevi nazaj proti Bežigradu. Potem bo sledil del trase po Drenikovi in po Cesti Ljubljanske brigade proti Šentvidu. Tam trasa zavije ostro levo, prečka Celovško cesto in potem zavije levo na Regentovo, ki se nadaljuje v Vodnikovo cesto. Od tam pelje pot po Šišenski cesti in Večni poti. Malo pred živalskim vrtom zavije desno mimo Tehnološkega parka in potem po Cesti na Brdo proti Tržaški in Aškerčevi. Na križišču Aškerčeve, Zoisove, Slovenske in Barjanske polmaratonci zavijejo levo in jih do cilja na Kongresnem trgu čaka le še nekaj sto metrov, maratonci pa zavijejo desno na Barjansko cesto, kjer se začne druga polovica. Ta del trase je povsem nov. Tekači bodo tekli čez Trnovo proti Viču, potem mimo Galjevice, ob Golovcu in Kodeljevu. Kritični triintrideseti kilometer, kjer lahko tekači trčijo ob tisti zoprni zid, je na Kajuhovi cesti. Potem bo treba preteči še del Šmartinske in Savske ceste. Zadnja dva kilometra potekata po središču mesta. Po Poljanski, potem po Stritarjevi čez Tromostovje na Miklošičevo in Tavčarjevo in nato po Dunajski do Kongresnega trga. Po zgledu maratonov serije World Marathon Majors bo tudi trasa Ljubljanskega maratona obiskala skoraj vse mestne četrti. Tekači bodo morali na enaindvajsetkilometrski preizkušnji premagati približno triindvajset metrov višinske razlike, na maratonski razdalji pa triintrideset metrov. Kako hitra bo nova trasa, bodo v nedeljo pokazale štoparice. V vsakem primeru bo ponudila prekrasne poglede na slovensko prestolnico, ki se bo tokrat predstavila v povsem novi podobi.
