Besede imajo moč. To zagotovo veste že sami. In poleti, ko imamo čas, da se sprostimo in se celo zleknemo na plaži, dvignemo nožice, da jih pogreje sonce, in si privoščimo kozarec osvežilne pijače, na plan prav rad pokuka stres. Zakaj takrat? Ker imamo takrat čas, da zbolimo. Čas, da se ustavimo in da vse težave pridejo za nami. Zato je pomembno, da si trenutke za sprostitev vedno najdete že med letom, ne šele na dopustu pod palmami, v gorskem zavetju ali obmorskih mestecih. V ta namen bomo predstavili moč afirmacij in manter, ki jih lahko uporabljate za uspešno odganjanje stresa.
Kaj če bi lahko ustavili skrbi, se počutili bolj prepričane o sebi ali bili manj pod stresom z le nekaj preprostimi besedami? Številne znanosti dokazujejo uporabno moč besed, glasnega izgovarjanja in nevrolingvističnega programiranja. Ni pomembno le, kaj mislimo in kaj sami pri sebi meljemo. Pomembno je tudi, kaj sami sebi povemo, kolikokrat to ponovimo in koliko časa možgani potrebujejo, da to usvojijo. S pravilno izbranimi, močnimi besedami si lahko pomagamo reprogramirati možgane, ki nam tako radi dopovedujejo, da moramo narediti še to, ustreči še temu, poskrbeti tudi za to in reci da vsemu.
Reprogramiranje možganov
V življenju radi uporabljamo besede »saj bom, takoj ko...«. Takoj ko – kaj? Takoj ko diplomiram. Takoj ko najdem službo. Takoj ko odplačam kredit. Takoj ko bodo otroci v šoli. Takoj ko bo konec dopusta. Takoj ko se začne novo leto. Takoj naslednji mesec. Takoj jutri. Sebe radi postavljamo na zadnje mesto in s tem povsem nevede povečujemo nivo stresa v našem umu in telesu.
Ameriška avtorica M. J. Ryan je znana kot strokovnjakinja za osebne spremembe, ki je med drugim napisala knjigo o 81 mantrah, ki s preprostimi, a skrbno izbranimi besedami pomagajo, da spremenite svoje miselne procese in možgane naučite drugačnega razmišljanja. Navdihnila jo je tibetanska budistična praksa, imenovana lojong. Prepričana je, da nas določeni načini razmišljanja držijo nazaj in omejujejo. Mantre delujejo, ker preglasijo samodejni odziv možganov, in nam pomagajo, da se začnemo zavedati, kaj počnemo. So kot opozorilo, kaj je tisto, kar pravzaprav želimo početi.
Pogum
Včasih nas v stres spravijo situacije, v katerih se ne počutimo najbolj prijetno, ali ljudje, s katerimi nismo dosegli prijaznega odnosa. Ne glede na to, ali smo splošno gledano nagnjeni k anksioznosti ali imamo tremo pred določenimi stvarmi (nadrejenimi, govorom pred publiko), nas lahko strah zelo ohromi. Ne le da nam zaradi njega morda ne bo uspelo doseči ciljev, lahko nam tudi prepreči uživanje v vsakodnevnih trenutkih. Pogosto se zgodi, da naletimo na odzive, kot so »bo že«, »saj ni nič takega«, »stopi na oder in povej svoje, saj ni takšna groza«. S tem možgane učimo, da je naš odziv nekaj naravnega in da ga moramo potlačiti.
Budisti imajo drugačen pristop. Predlagajo, da se s svojim strahom spoprijateljimo in se obrnemo k njemu, kot bi se obračali k ljubemu človeku, ki ga je strah. »Oh, ubožček. Vidim, da te je strah. Nisi sam. Tu sem s teboj.« Tako damo strahu pozornost in ga hkrati ne delamo večjega, kot je, vendar je najpomembnejše to, da ga ne ignoriramo. To nam pomaga, da v naslednjem trenutku naredimo korak s samozavestjo, ne zaradi strahu.
Samozavest
Številne študije poudarjajo, da imajo ženske večje težave s samozavestjo kot moški, kar se kaže na številne načine. Ne le v tem, da običajno svoj nastop ocenijo slabše, kot si v resnici zaslužijo, moški pa ga ocenijo bolje, kot jim je šlo v resnici. Ženske se recimo ne prijavijo na razgovor za službo, če opisu ne ustrezajo stoodstotno, moški pa za to potrebujejo le 50-odstotno ujemanje.
Gre za izkrivljeno predstavo, ki jo imamo o sebi. Seveda vsi dvomimo o sebi, saj je to del človeške narave, in dvoma se v celoti najbrž nikoli ne bomo otresli. Lahko pa si pomagamo. Izravnaj izkrivljeno! Mantra, ki jo lahko napišete kamor koli na vidno mesto, kjer to najpogosteje potrebujete. Na ogledalo v kopalnici, na samolepilni listek, ki ga nalepite ob zaslon službenega računalnika, ali na vhodna vrata, da ga boste videli pred odhodom od doma. Besede vas bodo opomnile, da ste prestrogi do sebe, da se spravljate v stres s prevelikimi pričakovanji in da ste pravzaprav zagotovo dovolj dobri.
Stres
Kadar smo pod stresom, se včasih počutimo, kot da nas napada sestradan tiger. To je zver, ki se zdi nepremagljiva in ki jo načeloma lahko samo odbijamo, saj se bo vedno znova vrnila. Kaj pa če si ponovite, da je ta tiger le papirnat? To seveda ne pomeni, da težava, s katero se soočate, ni pomembna ali resnična. Pomeni le, da ni težava, ki bi ogrožala naše življenje, kot se pogosto počutimo. To metaforo je ustvaril nevropsiholog Rick Hanson. Hotel je namreč ponazoriti, da je stresni odziv program v naših možganih, ki je tam zato, da bi nas rešil iz situacije, ko smo v fizični nevarnosti – kot bi bili, če bi nas preganjal tiger. Ampak vaša amigdala, v kateri se stresni odziv začne, ne zna razlikovati med tigrom in pokvarjenim dvigalom, trmastim tiskalnikom ali prometnim zamaškom. Zato se odzove, kot da bi v vsakem primeru srečala tigra: če zamujate na sestanek, stojite v zelo dolgi vrsti v banki ali pa ste petnajsti v vrsti, ko kličete tehnično pomoč.
Z uporabo mantre papirnati tiger boste svoje telo opomnili, da ni v smrtni nevarnosti in da je težava rešljiva. Z mirnejšimi možgani se boste s težavo, ki je pred vami, tudi veliko učinkoviteje spopadli.
Tesnoba
Če vas vseskozi skrbi, kaj bi se lahko zgodilo, si nikakor ne delate usluge. Pogosto je, kot bi verjeli, da lahko z zaskrbljenostjo odženemo potencialne negativne izide. S sledenjem takšnim mislim poskrbite le za to, da ste res nesrečni.
V tej situaciji vam lahko pomagata dve mantri, ki pa ju morate pogosto ponavljati. Ta most bom prečkal, ko bom prišel do njega. S tem se opomnite, da vam skrb o tem razmajanem mostu, ki morda bo tam, kjer ga pričakujete, morda pa sploh ne obstaja, krade dragocene trenutke smeha in veselja. Druga mantra pa je: Ne sledi glavi tja, kjer tvojega telesa še ni.
Moč – potrepljajte se po rami! Menda gre za strategijo, ki jo uporabljajo tekači na dolge proge. Vsakega kdaj prime, da bi na neki točki odnehal in se ustavil. Znanstveniki temu rečejo efekt obzorja. Namesto da bi se strašili s tem, koliko poti je še pred vami, se raje ozrite nazaj in poglejte, kako daleč ste že prišli. Če ste nagnjeni k temu, da se osredotočate na svoje napake, je to kot nalašč za vas. Poglejte nazaj in se potrepljajte po rami: za manjše dosežke in večje premike. Prav vsakega lahko praznujete! |