Če poskušate izgubiti nekaj odvečnih kilogramov, je morda bolje, da se odločite za dieto z manj ogljikovimi hidrati kakor za tako z manj maščobami. Tako vsaj pravi raziskava, objavljena v strokovni reviji Annals of Internal Medicine, ki je ugotovila, da so ljudje, ki so bili vse leto na dieti z manj ogljikovimi hidrati, izgubili precej več kilogramov od tistih, ki so se odpovedovali maščobam, hkrati pa se jim je znižalo tudi tveganje za razvoj srčnih bolezni.
Več maščob – manj kilogramov
Raziskovalci so spremljali raznoliko testno skupino 148 debelih, a sicer zdravih odraslih moških in žensk. Tisti, ki so imeli dieto z manj maščobami, so zaužili 30 odstotkov dnevne količine kalorij v obliki maščob, tisti na dieti z manj ogljikovimi hidrati pa so dobili 30 odstotkov kalorij v obliki hidratov. Obema skupinama so nasvete glede prehrane dajali prehranski strokovnjaki, hkrati pa so redno zapisovali, kaj so udeleženci študije jedli.
Čeprav sta se obe skupini gibali približno enako in zaužili podobno količino kalorij, je tista, ki je jedla manj ogljikovih hidratov, v enem letu v povprečju izgubila polčetrti kilogram več, hkrati pa se ji je s tem znižal tudi delež maščob v telesu. Pri obeh so zaznali padec slabega holesterola LDL, a tistim na dieti z manj ogljikovimi hidrati se je bolj povišala raven dobrega holesterola HDL, izmerili pa so tudi nižje tveganje za razvoj srčnih obolenj.
In vse to se je zgodilo kljub dejstvu, da so maščobe v skupini, ki je uživala manj ogljikovih hidratov, predstavljale več kot 40 odstotkov dnevnega vnosa kalorij, pravi soavtorica raziskave Lydia Bazzano, profesorica nutricistike na fakulteti za javno zdravstvo in tropsko medicino na univerzi v Tulanu v New Orleansu. Ljudje iz te skupine so med raziskavo uživali več nenasičenih in celo še več nasičenih maščob kakor prej, a se jim je slabi holesterol LDL kljub temu znižal precej bolj kakor drugi skupini.
Več vlaknin in beljakovin
A zakaj so bili tisti, ki so jedli manj ogljikovih hidratov, na boljšem? »Čeprav so jih pojedli manj, pa je njihova prehrana zaradi tega sorazmerno vsebovala večji delež vlaknin, ki pomagajo zniževati krvni pritisk in holesterol,« pojasnjuje Bazzanova. Ker so pojedli več maščob in beljakovin, so imeli dlje občutek sitosti, njihova prehrana pa je vsebovala pošteno količino koristnih nenasičenih maščobnih kislin.
Podatki iz raziskave kažejo, kako interaktivne so dejansko diete, kar podpira idejo, da je treba jesti vse v zmernih odmerkih in tako dobiti primerno količino maščob, vlaknin, beljakovin in ogljikovih hidratov. »Nekdanje prepričanje, da so ogljikovi hidrati nevtralni in naj bodo osnova prehranske piramide, ni potrjeno s prav veliko dokazi,« pravi Lydia Bazzano. Namesto tega predlaga, da bi bilo treba spremeniti prehransko piramido, in sicer tako, da bi njene temelje tvorila zelenjava in sadje, pri čemer pa ne bi smeli pozabiti na odmerek zdravih maščob.
