Da so jetra zelo pomemben organ za nemoteno in pravilno delovanje našega organizma, so se nekako zavedali že antični narodi, ki so bili prepričani, da so najpomembnejši človekov notranji organ. Jetra so izjemno prekrvljena, saj vsa kri iz prebavil prek njih potuje proti srcu, vsako minuto steče skoznje liter krvi, pravi primarij mag. Matjaž Hafner, dr. med., s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, s katerim smo se pogovarjali o tem, kaj najpogosteje povzroča bolezni jeter, kako ukrepati, ko jetra odpovejo in kako skrbeti za njihovo zdravje.
Katere so najpomembnejše funkcije, ki jih jetra opravljajo v našem organizmu?
Jetra so sposobna hranilne snovi, ki pridejo po krvi iz prebavil, dodatno razgraditi in jih sestaviti v nove snovi, ki jih telo potrebuje za zadovoljitev potreb po energiji, pri gradnji telesnih celic oziroma za normalno delovanje organizma. Ker so potrebe po različnih snoveh časovno neenakomerne, jetra nekatere od njih tudi skladiščijo in jih nato glede na potrebo sprostijo. Tako je krvni sladkor, ki je neobhodno potreben za delovanje možganov in drugih organov, v posebni obliki shranjen v jetrih. Če njegova raven v krvi preveč pade, ga jetra sprostijo v krvni obtok. V njih so shranjeni tudi maščobe, železo in nekateri vitamini. Nič manj pomembna ni čistilna funkcija jeter. Različne strupene snovi, ki jih zaužijemo ali nastanejo med presnovo v organizmu, jetra razgradijo oziroma presnovijo v takšno obliko, ki jo lahko izločimo bodisi z žolčem bodisi prek ledvic. Zato imajo tudi osrednjo vlogo pri presnavljanju in izločanju zdravil. Zelo pomembni funkciji sta tvorba in izločanje žolča – brez žolča ne moremo prebaviti maščob, s tem pa v telo ne dobimo življenjsko pomembnih v maščobah topnih vitaminov. Jetra so tudi izjemno pomemben imunski organ. Imunske celice v jetrih nas varujejo pred mikrobi, ki se izmuznejo prek črevesne stene v krvni obtok in tako preprečijo, da bi se razširili po celotnem organizmu.
Kakšna obolenja jeter poznamo?
Jetra lahko prizadenejo bolezni zelo različnih vzrokov. Najpogostejše so presnovne bolezni pa okvara zaradi čezmernega uživanja alkohola in virusni hepatitisi. Med presnovnimi boleznimi ima vodeče mesto zamaščenost jeter, ki se največkrat pojavi pri ljudeh s čezmerno telesno težo, sladkorno boleznijo in preveč maščobami v krvi. V družbah izobilja ima zamaščena jetra celo 30 odstotkov prebivalcev, pri enem do dveh odstotkih teh se tekom življenja razvije ciroza jeter. Predvidevajo, da bo v naslednjih desetletjih to eden največjih javnozdravstvenih problemov. No, pri nas je še vedno glavni problem alkoholna bolezen jeter! Zaradi nekontroliranega jemanja številnih zdravil so vse pogostejše okvare jeter zaradi zdravil. V svetovnem merilu so še vedno najpogostejše bolezni jeter virusni hepatitisi, predvsem kronična hepatitisa B in C. Zavedati se moramo, da so vse kronične jetrne bolezni predrakavo stanje, saj se jetrni rak pojavi izključno v kronično obolelih jetrih.
Po nekaterih podatkih je Slovenija po smrtnosti zaradi jetrnih bolezni na četrtem mestu v Evropi. Zakaj menite, so bolezni jeter tako visoko na lestvici umrljivosti?
Jetrna ciroza in jetrni rak sta v Sloveniji že šesti najpogostejši vzrok smrti. Umrljivost zaradi kroničnih jetrnih bolezni v Sloveniji je 29 primerov na sto tisoč prebivalcev, kar je več kot v večini evropskih držav. Večjo umrljivost zaradi tovrstnih bolezni imata v Evropi le Madžarska in Romunija. Glede na porabo čistega alkohola na prebivalca, ki je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, se zdi ocena o pretežnem vplivu alkohola na nastanek kroničnih jetrnih bolezni in za posledično visoko umrljivost pri nas realna. Vedno več je tudi bolezni jeter zaradi presnovnih motenj, zlasti zaradi zamaščenosti jeter, kar je pri večini bolnikov povezano z nezdravim načinom življenja. Pogostnost bolezni, ki so posledica kronične okužbe jeter z virusi hepatitisov, pa je manjša kot v nekaterih primerljivih državah. Vsekakor se tudi število tovrstnih obolelih v zadnjih letih povečuje.
Kaj povzroča akutno jetrno odpoved?
Akutna jetrna odpoved je posledica razpada jeter zaradi zastrupitve ali zelo agresivnega poteka akutnih jetrnih bolezni. Med zastrupitvami so najpogostejše povzročene z nekaterimi zdravili ali zeleno mušnico. Pri bolniku z akutno odpovedjo jeter vidimo, kako različne funkcije imajo jetra. Ker niso več zmožna presnoviti za možgane strupenih snovi, bolnik pade v jetrno komo, ker v jetrih ne nastajajo več snovi, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, se začnejo pojavljati spontane krvavitve, zaradi razpada jeter se poveča raven žolčnega barvila v krvi in bolnik postane močno zlateničen. Bolnika pred smrtjo lahko reši le presaditev jeter v nekaj dneh.
Jetra so edini organ, ki je sposoben hitrega samoobnavljanja. Kdaj tega niso več zmožna in je potrebna presaditev?
Zdrava jetra so zmožna izjemnega samoobnavljanja, kar lepo vidimo, če moramo zaradi poškodbe odrezati del jeter. Že po nekaj mesecih se odrezani del nadomesti z novim tkivom. Žal pa samoobnavljanje pri obolelih jetrih ni uspešno. Bolj ko je jetrna bolezen napredovala, slabše se obnavljajo. Jetrno tkivo nadomešča brazgotinsko vezivo. To stanje imenujemo jetrna ciroza in je končna faza kroničnih jetrnih bolezni, od alkoholne do virusnih hepatitisov. Prav zato je pomembno, da kronične jetrne bolezni zdravimo dovolj zgodaj oziroma da pravi čas prekinemo z za jetra nezdravim življenjskim slogom. Ko se pri bolniku pojavijo zapleti jetrne ciroze, kot so otekanje v trebuh, zlatenica in krvavitve v prebavila, jetrne bolezni ni več mogoče pozdraviti. Tovrstni bolniki so kandidati za presaditev jeter, če seveda ni zadržkov za tako velik poseg. To možnost imajo tudi bolniki v Sloveniji, saj smo doslej v UKC Ljubljana opravili že skoraj 300 presaditev jeter.
Kaj lahko največ sami naredimo za zdrava jetra?
Jetra najbolje obvarujemo z zdravim življenjskim slogom. Brez dvoma je čezmerno uživanje alkohola pri nas tista razvada, ki povzroči največ jetrnih bolezni! Pomembno je vedeti, da je zaradi fizioloških razlogov pri ženskah za jetra nevarno že redno uživanje manjše količine alkohola kot pri moških. Pri vseh, ki imajo že znano kakršno koli jetrno okvaro, je potrebna absolutna abstinenca od alkohola. Skrbimo tudi za ustrezno telesno težo in dovolj gibanja – s tem najbolj zaščitimo jetra pred zamaščenostjo, ugodno pa vplivamo tudi na raven sladkorja in maščob v krvi ter na znižanje arterijskega tlaka.
| Jetra in jemanje zdravil Ker nekatera zdravila, na primer protibolečinska, lahko neposredno okvarijo jetrno tkivo, mag. Matjaž Hafner, dr. med., svetuje, da jemljemo le tista, ki nam jih predpiše zdravnik in le v priporočenem odmerku. Dodaja, da je pogostejša, vendar nepredvidljiva tudi okvara jeter zaradi njihove preobčutljivosti za določeno zdravilo. »V teh primerih reakcija ni odvisna od zaužitega odmerka zdravila, ampak lahko nastane huda jetrna okvara že po eni tableti, težave pa lahko nastopijo tudi po več dneh ali celo tednih od zaužitja zdravila. Običajno se okvara jeter zaradi zdravil pokaže z zlatenico, včasih povzroči razpad jeter in zahteva nujno presaditev. Pri zdravilih, ki so v prosti prodaji, se strogo držimo priloženih navodil in se ob kakršnih koli težavah obrnemo na svojega izbranega zdravnika,« poudarja. |
Zaščita pred virusnimi hepatitisi
V svetu so še vedno najpogostejše bolezni jeter virusni hepatitisi, predvsem hepatitisa B in C. Ker se virusi hepatitisov B in C prenašajo s krvjo in telesnimi izločki, nas pred okužbo zavarujeta varno spolno življenje in izogibanje intravenskim drogam, pravi naš sogovornik. »Cepljenje proti hepatitisu B priporočamo ljudem s tveganim spolnim življenjem, intravenskim uživalcem drog pa tudi vsem, ki živijo v zaprtih kolektivih, kjer so tesni stiki med člani; na primer v azilnih domovih, zaporih, vojašnicah, negovalcem in zdravstvenemu osebju.« Jetrna ciroza in jetrni rak sta v Sloveniji že šesti najpogostejši vzrok smrti. Simptomi
