Začelo se je pred približno enajstimi leti in pol. Prvi znaki so se pokazali na komolcih obeh rok, pozneje sem jih opazil na lasišču, zdaj se pojavljajo tudi na trupu in pod nohti palcev na rokah … Običajen začetek izpovedi bolnika z luskavico kronično boleznijo kože, za katero so značilna dobro omejena ploščata žarišča, ki imajo sprijete, srebrnkaste luske. V povprečju, kažejo podatki zdravnikov, zbolita dva odstotka prebivalstva.
Gre za eno izmed bolezni, ki jo poznamo že zelo dolgo, vendar je še kar ne znamo povsem razložiti. Opisovali so jo kot različico gobavosti, Grki so izraz lepra uporabljali za luskaste spremembe kože, za srbeče predele pa besedo psora. V 18. stoletju so jo opisovali kot willansovo lepro, leta 1841 pa je dunajski dermatolog Ferdinand von Hebra obolenje poimenoval psoriasis. Na doživljanje bolezni verjetno vpliva tudi strah pred pojavom kožnih sprememb, ki je (bil) ljudem znan že stoletja.
Raziskave v zadnjih letih kažejo, da ima pri pojavu ploščatih luskastih žarišč pomembno vlogo imunski sistem v koži, ki se na sprožilne dejavnike odzove z nenavadnim delovanjem nekaterih belih krvnih celic z vnetjem in poroženevanjem. Ena od osrednjih težav vseh prizadetih ljudi je, da težko ohranjajo samozavest in odkrito spregovorijo o bolezni. Poletja sicer že dolgo ni več, številnih pogledov mimoidočih, ki so se na posamezniku ustavili iz radovednosti, pa marsikateri bolnik z luskavico težko pozabi.
Stigmatizirani
Dejstvo je, da to ni neposredno smrtno nevarna, je pa izjemno zahtevna bolezen in posameznika prizadene na skoraj vseh področjih, spada celo med tiste, ki najbolj poslabšajo kakovost življenja. Svetovni dan luskavice je 29. oktober, ko o njej več govorimo tudi v javnosti, vendar je vse prevečkrat slišati, da družba bolezni in kakovosti življenja obolelega ne namenja dovolj pozornosti: tovrstni bolniki so zaradi videza pogosto stigmatizirani, saj ima javnost o njej številne predsodke.
Da se problematiki ne namenja dovolj pozornosti in da je treba stanje izboljšati, je pokazala velika raziskava o luskavici pri nas (stara je šest let), v kateri je polovica anketirancev, večinoma članov društva psoriatikov, na vprašanje Kako ste zadovoljni z zdravljenjem luskavice? odgovorila, da so nezadovoljni in razočarani. A to je že druga, še zdaleč ne nepomembna zgodba in poglavje v življenju ljudi s to dolgotrajno, neprijetno in nenalezljivo boleznijo.
Sonce in gibanje
Poznamo različne oblike luskavice: od klasičnih, ko so prizadeta kolena, komolci in lasišče, do redkejših, kot so gnojne oblike, luskavica dlani in podplatov, nohtov, in celo takšnih, ko so prizadeti še sklepi in so gnojne spremembe le na dlaneh in podplatih ali na celotnem telesu. Je dokaj pogosta, ima jo okoli 125 milijonov ljudi po svetu. Lahko smo njeni nosilci, pa je nimamo nikoli v življenju, ker pa je dedna, se lahko pojavi pri potomcih.
Ali bo izbruhnila, je odvisno od veliko faktorjev; včasih je izbruh brez vzroka ali sprožitelja, velikokrat pa se pojavi po kakšnih vnetjih, stresnih situacijah ali družinskih tragedijah. Največkrat se pojavi v zimskih mesecih in na začetku pomladi, čez poletje je po navadi v stanju mirovanja, saj sonce ugodno deluje na vnete spremembe na koži. Dermatologi priporočajo, da se vsi, ki imajo težave, veliko gibljejo, ne jemljejo zdravil, ki jo lahko sprožijo, saj so reakcije na nekatera (na primer za zdravljenje visokega krvnega tlaka) lahko zelo hude, naj se izogibajo stresnim situacijam in ne pijejo alkohola vnetje jeter jo lahko zelo hitro sproži.
Pri nas ni bilo študije o tem, kako je pogosta, vendar dermatologi ocenjujejo, da jo ima približno 40.000 ljudi: dve tretjini jih ima blago ali zanemarljivo luskavico, od teh jih do deset tisoč poišče zdravniško pomoč, le približno pet odstotkov ljudi pa ima zelo hude oblike in vsaj na vsako leto ali dve zelo hude težave.
Bolj kot krem in različnih injekcij si oboleli želijo, da so sprejeti in razumljeni, ljubljeni. Bolezen je neprijetna na videz, še zdaleč pa ni nalezljiva, in prizadeti ne bi smeli biti stigmatizirani.