Luskavica je precej neprijetna bolezen, ki se največkrat pojavi v zimskih mesecih in na začetku pomladi. Ni nalezljiva, je pa kronična in še vedno neozdravljiva večplastna sistemska vnetna bolezen, ki ne prizadene le kože, vnetje se lahko pokaže tudi drugje. Njeni najvidnejši znaki se sicer pokažejo na koži, kjer nastajajo izbokla rdeča žarišča, kot so lezije ali zaplate s srebrno-belo plastjo odmrlih celic ali luske. Lezije lahko zelo srbijo. Poznamo različne oblike luskavice, od klasičnih, ko so prizadeta kolena, komolci, lasišče, do redkejših, kot so gnojne oblike, luskavica dlani in podplatov, luskavica nohtov ali takšna, kjer so prizadeti tudi sklepi, kjer so gnojne spremembe le na dlaneh in podplatih ali na vsem telesu.
Po navadi se pojavi tako, da imunski sistem kože pomotoma sproži obrambni odziv, ki povzroči čezmerno nastajanje celic povrhnjice kože. Posamezna celica povrhnjice kože po navadi dozori in odpade v 28−30 dneh, ob pojavu luskavice pa dozori že v treh ali štirih dneh. Namesto da bi se odluščile, se celice kopičijo; zato in zaradi sočasnega pojava vnetja nastanejo žarišča vnete, zadebeljene in luščeče se kože.
Čeprav vzroki za nastanek bolezni niso povsem znani, strokovnjaki opozarjajo na nekaj stanj, zaradi katerih se lahko pojavi ali poslabša, to so čustveni stres, kožne poškodbe, na primer opekline, nekatere vrste okužb, predvsem s streptokoki, tudi odziv telesa na nekatera zdravila, na primer beta blokerje, in alkohol. Lahko je tudi dedna, nekatere raziskave so namreč pokazale 10-odstotno možnost, da bodo potomci zboleli za luskavico, če za njo trpi eden od staršev.
Izkušnja bolnice Maja je za luskavico zbolela, ko je bila stara pet let, in pravi, da je tudi bolezen pri njej postala že skoraj polnoletna. »Zame sta bili najtežji obdobji otroštva in zgodnjega mladostništva, ko je bolezen prekrivala več kot dve tretjini moje kože. Takrat sem imela težave z vzpostavljanjem socialnih stikov, imela sem zelo nizko telesno samopodobo, zaznamovali so me občutek drugačnosti, sramu ter vrstniško nesprejemanje.«
Pravi, da je bila ob teh neprijetnih izkušnjah zanjo ključna podpora staršev, ki so ji vedno stali ob strani in ji nudili največ, kar so lahko. »Poleg podpore staršev si teh obdobij ne znam predstavljati brez pomoči in podpore bratov, nečakinje, sošolke Tanje v osnovni šoli ter kolegic Rebeke in Tjaše v gimnaziji.« Maja poudarja, da je za otroka z luskavico ključno, da se mu omogoči varno in sprejemajoče okolje, v katerem bo kljub bolezni lahko uresničil svoje potenciale. »Trenutno živim več kot polno življenje, zdravim se z biološkimi zdravili, uživam v svojem študiju, prosti čas pa kar najbolj kakovostno preživljam s fantom, ki mi je vselej stal ob strani. |
Obolelim v pomoč društvo
Pri luskavici je zelo pomembno, da jo čim prej odkrijemo in začnemo zdraviti, pravijo dermatologi. Glede na resnost in vrsto luskavice je tudi zdravljenje temu prilagojeno in je postopno. Praviloma jo prepoznajo in zdravijo že splošni zdravniki, ki začnejo s klasično obliko zdravljenja, to je lokalno terapijo, ki vključuje zdravljenje s pripravki v obliki mazil, krem, tekočin, oblog. Zdravijo jo tudi z UV-obsevanji, ki so različna z različnimi viri sevanja. Najpogosteje uporabljajo PUVA-obsevanje.
Ko lokalna terapija in sevanje ne pomagata, zdravljenje nadaljujejo s sistemskimi zdravili. To so lahko citostatiki, zdravila, ki delujejo na imunski sistem, in zdravila iz skupine retinoidov, ki zmanjšajo zaroženevanje. Citostatiki imajo protivnetni učinek in istočasno delujejo pri ljudeh, ki imajo poleg luskavice tudi težave s sklepi. Tudi zdravila z imunskim delovanjem delujejo protivnetno in se uporabljajo tudi pri bolnikih s presajenimi organi, a v večjih odmerkih.
Predsednica Društva psoriatikov Slovenije Dragica Dremelj je povedala, da luskavica spada med tiste bolezni, ki najbolj poslabšajo kakovost življenja obolelim, in prav svetovni dan luskavice (letos 29. oktober) je priložnost, ko lahko opozorijo na njihove težave. »Tudi letos skupaj s podružnicami po vsej Sloveniji pripravljamo akcije ozaveščanja širše javnosti. V enajstih večjih nakupovalnih središčih bomo navzoči v tednu okoli 29. oktobra. Vse vabimo, da nas obiščete in se podrobneje seznanite s to boleznijo. Lokacije in čas predstavitev bomo objavili na spletnem portalu www.drustvo-psoriatikov.si.«
V društvu se vse leto trudijo, da bi izboljšali stanje na tem področju, in z različnimi aktivnostmi pomagajo svojim članom in vsem, ki so zboleli za psoriazo. »Med našimi glavnimi dejavnostmi so obnovitvene rehabilitacije, socialni programi za bolnike, izobraževalna dejavnost, razna strokovna in družabna srečanja, sodelovanje s strokovnjaki in drugimi društvi. Izdajamo tudi glasilo Za prostor pod soncem, med pomembnejšimi pa je ozaveščanje javnosti, saj se psoriatiki zaradi videza bolezni srečujemo s številnimi stereotipi in predsodki v družbi, ki nam še dodatno otežujejo življenje,« je še povedala Dragica Dremelj.
Kako z luskavico živijo mladi V Društvu psoriatikov Slovenije so letos poleti izvedli raziskavo med člani, mlajšimi od 40 let, s katero so hoteli ugotoviti, kakšno breme zanje pomeni luskavica. Od 207 vprašanih se jih je 73 odzvalo na anketo, med njimi je največ tistih, ki imajo blago obliko luskavice (46,6 %), velika večina pa ima luskavico v plakih (74,1 %). Pri zdravljenju in obvladovanju te bolezni so mladi razmeroma nezahtevni, le štirje od desetih vprašanih (38,4 %) so zadovoljni z zdravljenjem, ko dosežejo popolno očiščenje, slaba tretjina pa je zadovoljna z več kot 50 odstotki očiščene kože.
Njeni najvidnejši znaki se pokažejo na koži. Foto: shutterstock.com So pa skoraj vsi odgovorili, da je luskavica zelo poslabšala njihovo kakovost življenja: kar 84,5 % jih je navedlo, da ima bolezen negativen vpliv na njihovo splošno počutje, več kot tri četrtine (76,7 %) mlajših psoriatikov je odgovorilo, da negativno vpliva na njihov pogled na življenje. Kar dve tretjini (66,6 %) jih pravi, da luskavica negativno vpliva na sklepanje novih prijateljstev, šest od desetih psoriatikov (58,3 %) čuti negativen vpliv luskavice na področju spolnega življenja, skoraj polovica vprašanih (48,6 %) jih navaja, da je imela luskavica negativen vpliv na njihovo iskanje zaposlitve, nekoliko manj (45,8 %) pa, da ima negativen vpliv širše na področju kariere oziroma možnosti za delo. |
