MAŠČOBE

Lov na transmaščobe

Objavljeno 15. julij 2015 16.30 | Posodobljeno 15. julij 2015 16.30 | Piše: S. I
Ključne besede: transmaščobe

Transmaščobe mašijo žile in povečujejo tveganje za nastanek srčnih bolezni, škodijo pa tudi možganom. Njihovo uživanje je primerljivo s kajenjem.

Ameriška zvezna agencija za prehrano in zdravila (FDA) se je odločila, da bo prepovedala uporabo transmaščobnih kislin v prehrani ljudi. Proizvajalci hrane bodo morali v prihodnjih treh letih iz izdelkov odstraniti omenjene maščobe, ki škodujejo zdravju. Kakor pravijo znanstveniki, če zaužijemo pet gramov transmaščob ali več na dan, to prispeva k razvoju srčno-žilnih obolenj podobno, kakor če bi vsak dan pokadili od pet do deset cigaret.

Največje količine transmaščobnih kislin so v živilih, pripravljenih z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob, denimo v industrijsko pripravljeni hrani, piškotih, tortah in pecivu, namazih, ocvrtih jedeh, rastlinski masti in nekaterih trdih margarinah, proizvedenih po starejših postopkih, nastajajo pa tudi pri cvrtju.

V Evropski uniji njihova uporaba še ni prepovedana ali omejevana (razen na Danskem, kjer so že leta 2004 prepovedali prodajo živil, ki vsebujejo več kot dva odstotka transmaščobnih kislin v skupni maščobi izdelka), a verjetno se bo kaj spremenilo tudi na tem področju, saj čedalje več raziskav potrjuje njihovo škodljivost.

Transmaščobe in spomin

Ena od takšnih je tudi študija, objavljena v strokovni reviji PLOS One, v kateri so znanstveniki poudarili, da uživanje transmaščobnih kislin v kakršni koli količini slabo deluje na spomin. Dr. Beatrice Golomb, profesorica medicine na kalifornijski univerzi v San Diegu, je s kolegi analizirala prehranske navade 1018 zdravih moških in žensk, ki so sodelovali v raziskavi o učinkih zdravil, ki znižujejo raven (slabega) holesterola v krvi. Testiranci so morali odgovoriti na podrobna vprašanja o tem, kaj in koliko so jedli ter kako je bila pripravljena njihova hrana, na podlagi odgovorov pa so znanstveniki izračunali, koliko transmaščobnih kislin so zaužili. Vsak testiranec je sodeloval tudi v preizkusu delovanja spomina, pri čemer je dobil vrsto kartic z besedami: najprej si je ogledal niz 104 kartic, nato pa še drugega, v katerem je bilo enakih le 22 besed, nakar je moral povedati, kateri izrazi so bili novi in kateri so se ponovili.

Ko so raziskovalci primerjali uživanje transmaščob z rezultati spominskih preizkusov, so ugotovili, da so tisti z največ transmaščobnimi kislinami v prehrani naredili največ napak.

»Naši rezultati se ujemajo z drugimi raziskavami, ki kažejo povezavo med transmaščobami in (slabšo) možgansko funkcijo, a tudi spremembami razpoloženja in vedenja,« poudarja dr. Golombova. »In zdaj imamo še rezultat, ki dokazuje, da slabo vplivajo na celični metabolizem in povečujejo oksidativni stres.«

Odmiranje celic

Čeprav se raziskava ni ukvarjala s tem, kako transmaščobne kisline vplivajo na spomin, obstaja že dovolj dokazov, da pospešujejo oksidativne poškodbe celic. Njihova prisotnost lahko pripelje do višje ravni nestabilnih molekul kisika, ki destabilizirajo DNK, beljakovine in druge maščobe, s čimer pospešujejo odmiranje celic.

Po vsakem zaužitem gramu transmaščob so se testiranci spomnili 0,76 besede manj. FDA trenutno dovoljuje proizvajalcem hrane, da izdelke oglašujejo kot take brez transmaščob, če vsebujejo pol grama transmaščobnih kislin na porcijo. A glede na to, da se omenjene maščobe skrivajo v številnih prehranskih izdelkih, in to, da je porcija po navadi precej majhna, bi to pomenilo, da bi kaj hitro lahko pozabili po nekaj besed na testu. »Takšno razmerje se mi ne zdi majhno,« poudarja dr. Beatrice Golomb. »Transmaščobe preprosto nimajo nobenega pozitivnega namena.« In, kakor kaže, se s tem strinja tudi FDA. Kdaj bo na vrsti Evropa?

Transmaščobe so vsepovsod

Po raziskavi ameriške organizacije Environmental Working Group (EWG) kar 37 odstotkov prehranskih izdelkov na policah ameriških trgovin (v Evropi je morda malenkost bolje) vsebuje transmaščobe, najpogosteje v obliki delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Največ so jih našli v tovarniško pripravljenih pakiranih sendvičih, zamrznjenih pitah, prigrizkih in tortah, prav tako zamrznjenih hamburgerjih, rogljičkih in v drugem pecivu ter konzervirani hrani in tudi v kokicah za pripravo v mikrovalovni pečici. Zato le dobro preverite, kaj piše na deklaraciji in seznamu hranilnih vrednosti izdelka.

Deli s prijatelji