MOŽGANI

Levo sliši čustva, desno razum

Objavljeno 12. april 2015 20.00 | Posodobljeno 12. april 2015 20.00 | Piše: E. B.

Vsi vemo, da imata leva in desna polovica možganov vsaka svojo vlogo.

Matere se nagonsko približujejo otrokovemu levemu ušesu.

Ste vedeli, da levo in desno uho drugače sprejemata zvoke? Ni pomembna le kakovost sluha, temveč tudi razumevanje vsebine zvoka, pravijo strokovnjaki. 

Nekateri so spretnejši z desno roko, drugi z levo. Vsi vemo, da imata leva in desna polovica možganov vsaka svojo vlogo. Toda, ali ste vedeli, da tudi levo in desno uho drugače sprejemata zvoke?

To asimetrijo potrjuje vse več raziskav, levo uho naj bi bilo namreč dovzetnejše za informacije, ki izvirajo iz glasbe in čutnega sveta, medtem ko naj bi desno raje slišalo govor in logične zvoke. Levo naj bi bilo torej bolj naklonjeno čustvom in spontanosti, desno pa prijateljuje z razumom, kažejo ameriške študije, ki se opirajo na različne analize razvoja glasbenikov, ki jim mnogo bolje služi levo uho, to namreč natančneje dojema melodijo, in vzgojnih pristopov ter spodbujanja dialoga med majhnim otrokom in staršem; mamice, denimo, naraščaj nagonsko največkrat ljubkujejo na levi strani, saj nežnost zanesljiveje prodira skozi levo uho. Opravimo preprost preizkus s telefonom: ko s sogovornikom razpravljamo o čustvenih tematikah, bo slušalka najverjetneje pri levem ušesu, če pa komu dajemo napotke oziroma posredujemo pomembne podatke, bomo skoraj zagotovo uporabljali desno uho. Uporaben nasvet: ko želimo osvojiti ljubljeno osebo, si možnosti za uspeh povečamo, če romantične besede šepetamo v levo uho, ko pa se želimo s partnerjem dogovoriti o nakupu avtomobila ali najemu kredita, je bolj smiselno govor usmeriti v njegovo desno uho, priporočajo strokovnjaki. In še, če pričakujemo tolažbo, se izpovejmo v sogovornikovo levo uho, če želimo uslugo, pa raje v desno.

To razmerje morda lažje razumemo, če upoštevamo razdelitev možganov, sestavljata jih dva dela oziroma hemisferi: leva je odgovorna za logiko in razum, jezik in številke, desna pa je dojemljiva za čustva, umetnost. Tu pa znova nastopi asimetrija – desna polovica možganov namreč nadzoruje levo polovico telesa, leva hemisfera pa desno. Kar je posameznik slišal skozi desno uho, sprejme leva polovica možganov, in seveda obrnjeno, tako je pač narava poskrbela, da sporočila pravilno sprejemamo. Čustva torej skozi levo uho potujejo do desne polovice možganov, razum pa skozi desno uho v levo polovico možganov.

Različni vlogi desnega in levega ušesa tako prinašata ključni dejavnik v področje obravnave poškodbe ali izgube sluha: ne gre torej zgolj za pomen samega čutila, temveč tudi za morebiti zmanjšano dovzetnost za določena življenjska področja. Denimo, če imamo težave z levim ušesom, bomo morda manj razumevajoči do partnerjevih razpoloženjskih nihanj, negotovosti, čustvenih izbruhov, navdušenja, če nam nagaja desno, pa bomo verjetno nekoliko težje sprejemali logično in razumsko mišljenje. Ne gre torej zgolj zato, ali slišimo dobro ali slabo, temveč kako dojemamo tisto, kar slišimo, opozarjajo strokovnjaki. Psihologija sluha, torej. 

Deli s prijatelji