Ko se rodi otrok, alkohol teče v potokih, menda za njegovo zdravje, ob rojstnih dnevih, tudi otroških, sta na mizi belo in rdeče, poletni pikniki ne minejo brez piva, še na pogrebih trkamo s kozarci v pokojnikov spomin. Slovenci se vse življenje vrtimo okoli alkohola, zdi se, da vsako leto bolj: na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je v letu 2015 registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom poprej spet zvišala in je znašala 11,5 litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let. S tem država že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca!
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so prebivalci Evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, največji porabniki alkohola na svetu: poraba v tej regiji je dvakrat višja od svetovnega povprečja. Primerjava podatkov SZO glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, v primerjavi z Evropsko regijo SZO in tudi v primerjavi z EU. Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (2013.) do 12,6 litra (2006.) čistega alkohola na odraslega prebivalca. V tem obdobju se je popilo največ piva, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina), potem žgane pijače. Najmanj alkohola v obdobju 2006–2015 smo Slovenci popili leta 2013, v letih 2014 in 2015 pa se je poraba alkohola povečevala in je bila primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012. Po podatkih NIJZ je povprečni odrasel Slovenec v letu 2015 količinsko popil največ piva (50 odstotkov), sledijo vino (43 odstotkov) in žgane pijače (7 odstotkov). Ali drugače: leta 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 114,6 litra piva, 44,5 litra vina ter 2,2 litra žganih pijač.
Ni bolj ali manj škodljivega alkohola
Poraba alkohola v EU in Sloveniji je sicer v zadnjih desetletjih padla, kar se kaže tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah. »Kljub preteklemu ugodnem trendu upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji bi tudi po najbolj optimističnih napovedih in projekcijah SZO Slovenija v prihodnosti lahko še vedno imela skrb vzbujajočo visoko porabo alkohola na prebivalca. Izkušnje in podatki kažejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji povečuje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Čeprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako značilna za Slovenijo, sama po sebi sicer še ne bi pomenila nujno škodljive rabe alkohola v družbi, je pri nas treba upoštevati tudi problematično veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja v javnosti ter problematične pivske navade. Vse navedeno pripomore, da je Slovenija v vrhu držav EU tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola,« je povedala zdravnica prim. dr. Barbara Lovrečič, nacionalna strokovnjakinja za javno zdravje z NIJZ, in poudarila, da je treba razbijati mite in ukoreninjena zmotna prepričanja v zvezi z alkoholnimi pijačami.
»V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, a to ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami,« je pojasnila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ. Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo deciliter vina z 12 vol. % alkohola ali 2,5 dcl piva s 5 vol. % alkohola ali 0,3 dcl žgane pijače s 40 vol. % alkohola. »Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad. Ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol,« pravi Lovrečičeva.
Nevarnost raka
Mednarodna agencija za raziskovanje raka je alkohol, in sicer acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila v 1. skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, vanjo je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu tako predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj, kot so rak ustne votline in žrela, grla in požiralnika, jeter, debelega črevesa, danke in dojk, pravi Lovrečičeva. Z vidika tveganja razvoja raka ni varne količine ali pivske navade, večje tveganje za nastanek raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja v primerjavi s tistimi, ki ga sploh ne pijejo. Ali drugače: več alkohola in pogosteje ko posameznik pije alkohol, večje je tveganje za nastanek raka. »Tveganje za nastanek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj je v vseh etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren,« opozarja Lovrečičeva.
Poleg tega pitje povezujemo tudi z nasiljem in spori, kdor pregloboko pogleda v kozarec in tak sede za volan, lahko povzroči prometno nesrečo, tudi s smrtnim izidom. SZO predlaga uvedbo ukrepov alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola. »Med te spadajo davčni in cenovni ukrepi (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola predvsem zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih. Take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja. V sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike se uvrščamo na 16. mesto med 29 državami, po porabi alkohola in posledicah škodljive rabe alkohola pa smo še vedno v samem vrhu,« sklene Lovrečičeva.
Francoski paradoks Čas za treznjenje |
